Veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic je 14. novembra lani rejcu Rudiju Možganu iz Veniš pri Leskovcu v krški občini zaradi izredno slabih pogojev reje živali spektakularno odvzela 24 goved. Upravni inšpektor in trije veterinarski so ugotovili, da je odvzem izpeljala nezakonito, saj je huje kršila pravila upravnega postopka ter določila zakonov o zaščiti živali, o veterinarskih merilih skladnosti in o inšpekcijskem postopku. Njeni inšpektorski kolegi so tudi ocenili, da je bil odvzem živali pretiran ukrep, kmetijsko ministrstvo pa je po pritožbi rejca odločbo o odvzemu odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje novomeškemu območnemu uradu uprave za varno hrano. Danušo Štiglic so iz odločanja umaknili in jo premestili na sedež uprave v Ljubljano, in sicer v sektor za zdravje in dobrobit živali. Tam pripravljajo predpise s tega področja, ki jih je Štigličeva kot inšpektorica serijsko kršila tudi v nekaterih drugih primerih, ne le v zadevi Možgan.
Nezakonitost plačujemo davkoplačevalci
Njen kolega Aljoša Beljan je v ponovnem postopku rejcu Možganu najprej izdal ureditveno odločbo, na podlagi katere je moral na svoji kmetiji temeljito izboljšati pogoje reje živali. Ko je to storil (18. januarja letos), mu je odvzete živali, ki jih je njegova kolegica razselila k štirim rejcem na Dolenjskem in Štajerskem, z odločbo vrnil. V času odvzema se je ena od krav huje poškodovala. Po dobrih dveh mesecih se je iz začasne reje vrnila z velikansko bulo na trebuhu in s hematomom, zato so jo morali usmrtiti.
Stroške, nastale zaradi nezakonitega odvzema goved, smo seveda morali poravnati davkoplačevalci. Iz uprave za varno hrano so nam marca letos sporočili, da se jih je do takrat nabralo za slabih 37.000 evrov: 5298,02 evra za nakladanje in prevoz odvzetih ter nato vrnjenih živali; 29.102,94 evra za oskrbo pri začasnih skrbnikih in za veterinarsko oskrbo; 734,81 evra za pregled zdravstvenega stanja in zdravljenje vrnjenih živali; okoli 200 evrov za pregled njihovega rejnega stanja; 1326,20 evra odškodnine za kravo, ki jo je bilo treba usmrtiti. Niso pa bili takrat stroški dokončni. Ni še bilo denimo znano, koliko bo stala patološka preiskava usmrčene živali, ki so jo opravili na ljubljanski veterinarski fakulteti. Upravo za varno hrano smo prosili za končni seštevek stroškov, ki so posledica nezakonitega odvzema Možganovih živali. Zaradi dopustniškega časa nam tega podatka včeraj niso mogli zagotoviti.
Zasmehovali so jih
Stroški nezakonitega odvzema goved bodo najbrž še občutno višji. Franci Matoz, pravni zastopnik Možganovih, je namreč napovedal odškodninsko tožbo tako zoper državo kot zoper inšpektorico. Za začetek je državnemu odvetništvu, ki v tej zadevi zastopa upravo za varno hrano, predlagal mirno rešitev spora. Za svojo stranko terja 35.000 evrov odškodnine, od tega 22.500 evrov zaradi prestanih duševnih bolečin in 12.500 evrov zaradi bistveno poslabšanega rejnega stanja vrnjenih živali. Predlog je poslal 6. junija, na odgovor državnega odvetništva še čaka; če poravnava ne bo uspela, bo odškodnino izterjal po sodni poti, je napovedal.
»Oškodovanec je preprost delavec in kmet, ki je zaradi odvzema živali trpel duševne bolečine. Bil je izjemno medijsko izpostavljen. Kamor koli je stopil, so ga ljudje prepoznavali in gledali nanj negativno, kot na mučitelja živali, kot na osebo, ki zanemarja živali. Slišal je, kako se pogovarjajo o njegovi družini, da živijo v blatu in da so zanemarjeni. Podobnih opazk sta bila deležna tudi otroka v šoli, saj so ju sošolci opravljali in zmerjali z umazanci, ki živijo v blatu,« je odvetnik Matoz utemeljil zahtevo po izplačilu 22.500 evrov odškodnine Rudiju Možganu za nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi nezakonitega odvzema živali.
Živali so se vrnile bolj nemirne
V predlogu za mirno rešitev spora, naslovljenem na državno odvetništvo, je Matoz poudaril, da se je Možganu zaradi nezakonitega odvzema živali zmanjšala tudi vrednost premoženja.
»Vse živali je dobil nazaj v slabšem rejnem stanju, kot so bile pred odvzemom. Pri odvzemu je bila storjena tudi velika strokovna napaka, saj so teleta ločili od mater krav, posledice pa so prizadele tako krave kot teleta. Eno tele je ob porodu zaradi odvzema tudi poginilo. Ker je bilo govedo ob odvzemu ločeno, ob vrnitvi živali niso bile več vajene druga druge. Posledično so mnogo bolj nemirne, krave imajo poškodbe, kakršnih prej na tej kmetiji ni bilo. Neprestano kličejo veterinarja. Zdaj imajo živino na šestih lokacijah na kmetiji, ker napadalne živali ločujejo med seboj,« je pojasnil Matoz.
