Decembra lani so objavili rezultate mednarodne raziskave PISA 2022 s področij matematike, branja in naravoslovja, včeraj pa so na Pedagoškem inštitutu razkrili še rezultate študije, ki je pred dvema letoma prvič na mednarodni ravni preverjala tudi ustvarjalno mišljenje petnajstletnikov. Izsledki so za našo državo vse prej kot spodbudni in so pokazali, da slovenske dijake v primerjavi z vrstniki po svetu poleg slabše matematične in naravoslovne, še posebej pa podpovprečne bralne pismenosti pestita tudi slabša kreativnost in domiselnost.
Več preberite: Nizka samopodoba, stiske in nasilje: Slovenski 15-letniki podpovprečni na področju ustvarjalnega mišljenja
Preizkusi iz ustvarjalnega mišljenja so potekali v 64 državah članicah OECD in državah partnericah, v Sloveniji pa je sodelovalo 6721 dijakov in učencev iz 296 srednješolskih izobraževalnih programov, 52 osnovnih šol in dveh ustanov za izobraževanje odraslih. Zbiranje podatkov je bilo v celoti izvedeno na računalnikih, področja merjenja pa so vključevala pisno in vizualno izražanje ter reševanje naravoslovnih in družbenih problemov.
Medtem ko so najboljše rezultate pri ustvarjalnem mišljenju dosegli petnajstletniki v Singapurju, Južni Koreji in Kanadi, je povprečni dosežek dijakov in dijakinj v Sloveniji na tem področju pod povprečjem držav OECD oziroma primerljiv s povprečnimi dosežki vrstnikov iz Čila, Hrvaške, Islandije in Slovaške.
Po besedah nacionalne koordinatorice raziskave dr. Klaudije Šterman Ivančič so rezultati raziskave za našo državo zelo pomembni in jih je treba jemati resno. »Kažejo na ogledalo slovenskega šolskega sistema, v katerem učencem primanjkuje uporabnega znanja zunaj šolskih okvirjev, rezultati pa bi morali biti povod za resen razmislek in nadaljnje korake k izboljšanju,« je poudarila Šterman-Ivančičeva.
Kriva je »ocenomanija«
Dr. Mojco Juriševič s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani podpovprečnost slovenskih mladostnikov ni presenetila. Poudarila je, da so bili njihovi dosežki pri ustvarjalnem mišljenju glede na slabe rezultate v minulih mednarodnih raziskavah znanja (PIRLS, ICCS in PISA) pravzaprav pričakovani ter so med drugim povezani tudi z osebnostnimi lastnostmi mladih, nižjo samopodobo, slabšimi odnosi z učitelji in starši, nižjo pripadnostjo šoli, psihosocialnimi stiskami, nižjo notranjo motiviranostjo za učenje, manj pozitivnimi prepričanji do ustvarjalnosti in medvrstniškim nasiljem.
»Tudi tako imenovana ocenomanija, ki preveva naš vzgojno-izobraževalni sistem v zadnjih dveh desetletjih, s svojo enostransko naravnanostjo k visokim ocenam ne dopušča prostora za ustvarjalno učenje in znanje,« je izpostavila Mojca Juriševič. Poudarila je, da bodo natančnejše analize dala šele empirično podprta pojasnila, ki bodo temelj za spodbujanje ustvarjalnega učnega okolja, ustvarjalno razmišljanje in ustvarjalne dosežke učencev. Vse to je po besedah sogovornice kot pomemben steber in konkreten strateški cilj poudarjeno tudi v osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033.
Spodbuda formativnega spremljanja
Da je ustvarjalnost pomembna nacionalna tema in da se v šolskem sistemu že lotevajo izboljšav, je zatrdil tudi minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda. Povedal je, da v šolah trenutno poteka poskus za posodobitev koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci ter da vmesno poročilo izvajalcev z zavoda za šolstvo kaže na to, da se večina učiteljev ne čuti usposobljenih za odkrivanje nadarjenosti in delo z nadarjenimi. Tudi zato, je poudaril Felda, pouk velikokrat še vedno poteka v klasični, enosmerni frontalni obliki.
Šolski minister si zato obeta, da bo prenova učnih načrtov prinesla nove spodbude – predvsem s skupnimi cilji učnih načrtov vseh predmetov. Poudaril je, da je pomemben razvoj ustvarjalnega mišljenja na splošno, in spomnil na koncept formativnega spremljanja. Ta spodbuja pomen pridobivanja raznolikih dokazov o učenju in pridobljenem znanju ter učencem omogoča, da znanje pokažejo na način, ki jim najbolj ustreza. Tovrstni koncept se že razvija v mnogih šolah, Felda pa upa, da se bo razširil tudi na druge.
»Zaradi prenormiranosti sistema si učitelji ne morejo dovoliti biti ustvarjalni. Učitelji, ki niso ustvarjalni, pa ne morejo spodbujati ustvarjalnosti učencev,« pa pravi Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev.
Kurikularna prenova ne bo rešila problemov
»Podpovprečni rezultati nas ne bi smeli presenetiti, saj je bralna pismenost osnova vseh drugih pismenosti, jezikovna spretnost, ki jo bralna pismenost razvija, pa je osnova in predpogoj mišljenja samega,« pa je jasen direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar. Spomnil je, da v lanskih rezultatih merjenja bralne pismenosti v raziskavah PIRLS in PISA Slovenija ni dosegla le podpovprečnih rezultatov, ampak je strmoglavila celo pod rezultate izpred petnajstih let, podobno tudi pri raziskavi ICCS, ki meri državljansko pismenost.
Kar preseneča, je nesorazmerje med bolj zavzetim reševanjem nalog ustvarjalnega mišljenja od vrstnikov iz držav OECD in sočasnim izražanjem negativnih stališč do različnih vidikov ustvarjalnosti, meni Žagar: »To nesorazmerje bi utegnilo nakazovati na nerazumevanje samega pojma ustvarjalnosti, predvsem pa na nezadostno podporo in odprtost za ustvarjalno mišljenje v šolah. Kje je resnični vzrok, bi lahko pokazale nadaljnje poglobljene raziskave, če se bo pristojno ministrstvo zanje odločilo.«
Žagar ocenjuje, da prvi odzivi ministra v tem pogledu niso optimistični: »Minister meni, da lahko spodbujanje ustvarjalnosti 'še izboljšamo'. Podobno smo lahko brali ob katastrofalnih rezultatih bralne pismenosti v lanskem letu, minister pa vsakič tudi pove, da je rešitev v potekajoči prenovi učnih načrtov in nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja. To kaže na to, da se problemov z bralno pismenostjo in ustvarjalnim mišljenjem niti ne zaveda, predvsem pa ne načrtuje posebnih ravnanj in projektov, ki bi probleme lahko rešili. Sama po sebi jih bosta očitno rešila kurikularna prenova in nacionalni program.«
Direktorja Pedagoškega inštituta ob tem skrbi tudi ministrovo prepričanje, »da bo akutni problem pomanjkanja učiteljev in zanimanja za učiteljski poklic rešila pripravljajoča se plačna reforma«. »Zaradi tega utemeljeno, a resignirano sklepam,« je poudaril Igor Ž. Žagar, »da aktualno vodstvo ministrstva šolstva preprosto ne razume.«
