Večina zaposlenih v javnem sektorju se v teh dneh veseli tretjega zvišanja plač v okviru plačne reforme. Plačna reforma Golobove vlade, ki je začela veljati z začetkom lanskega leta, predvideva postopen dvig plač v skupno šestih obrokih. Prva izplačila so bila januarja 2025, druga oktobra lani, tretja bodo, kot rečeno, v teh dneh, preostali trije plačni dvigi bodo sledili decembra letos, julija prihodnje leto in v januarju 2028. Prejšnja vlada je ob zaključku pogajanj s sindikati javnega sektorja ocenila, da naj bi reforma državni proračun obremenila za 1,4 milijarde evrov. Po podatkih z ministrstva za javno upravo so se sredstva za plače v letu 2025 v primerjavi z letom poprej povišala za 713,4 milijona evrov oziroma približno 12 odstotkov in so skupaj znašala 6,6 milijarde evrov.
Šircelj: Plačna reforma ni bila reforma, ampak povišica
Novi finančni minister Andrej Šircelj je ob nedavni napovedi evropske komisije, da bo slovenski primanjkljaj tako letos kot prihodnje leto presegal tri odstotke BDP, kot enega ključnih razlogov za poslabšanje javnih financ izpostavil previsoko stopnjo javne porabe, na katero je vplivala predvsem rast plač v javnem sektorju. Skupna masa za plače javnih uslužbencev naj bi po njegovih ocenah znašala precej več od prvotno predvidenih 1,4 milijarde evrov. Ob svoji predstavitvi pred pristojnim parlamentarnim odborom je opozoril, da so stroški »ušli izpod nadzora« in naj bi bili previsoki za kar 400 milijonov evrov. »Najbrž bo treba razmisliti, kako to plačno reformo nadaljevati,« je dejal Šircelj in v pogovoru za RTV Slovenija junija letos ocenil, da »plačna reforma ni bila reforma, ampak povišica«.
Da je glavni razlog za lansko poslabšanje javnih financ »rast tekoče porabe, ki jo poganja nova plačna ureditev«, ocenjuje tudi fiskalni svet. Po njegovi nedavni oceni so bili državni proračunski odhodki v letošnjem prvem polletju z 8,94 milijarde evrov za 12,3 odstotka višji kot v lanskem prvem polletju, približno tretjino pa naj bi k rasti odhodkov prispevali prav višji stroški dela. Več kot 10-odstotna rast stroškov dela v prvi polovici leta po prepričanju fiskalnega sveta nakazuje, da so bili ti podcenjeni tudi ob načrtovanju letošnjega proračuna.
Po podatkih ministrstva za javno upravo se bo osnovna plača zaposlenih do zaključka reforme v povprečju zvišala za okoli 23 odstotkov in tako javnim uslužbencem prinesla za približno 415 evrov višjo bruto mesečno plačo. Podatki Statističnega urada RS sicer kažejo, da je povprečna bruto plača v sektorju država aprila letos znašala 3116 evrov, v zasebnem sektorju pa 2520 evrov. Realne plače v javnem sektorju so lani rasle dva- do trikrat hitreje kot v zasebnem.
Novi plačni stebri
Nova vlada se je že v koalicijski pogodbi zavezala, da bo spremenila z reformo dogovorjen plačni sistem. Koalicijska pogodba predvideva vzpostavitev ločenih plačnih sistemov za policijo, vojsko, zdravstvo, izobraževanje in kulturo ter socialnovarstvene storitve, medtem ko bi enotni plačni sistem ostal le še za administracijo. »Izhodišča so taka, da bi plačno reformo drugače uredili, posamezne stebre izvzeli iz tega plačnega sistema,« je v začetku junija na svoji predstavitvi pred odborom DZ za notranje zadeve in javno upravo napovedal Franci Matoz, novi minister za notranje zadeve, javno upravo in digitalizacijo.
Finančni minister Šircelj je prepričan, da takšne spremembe ne bi ogrozile nadzora nad stroški, saj bi tudi ob več stebrih določili celoten finančni okvir. Kot je dejal, pa bi bilo treba reformo plačnega sistema v javnem sektorju dokončati s »krepitvijo stimulativnega dela, vezanega na uspešnost«. »To pomeni, da tisti, ki dela odlično, dobi tudi odlično plačo. Kdor dela povprečno ali dobro, bo dobil dobro plačo, kdor dela slabo, bo dobil slabo plačo. Kdor dela zelo slabo, pa plače ne bo dobil,« je pred dnevi dejal v intervjuju za Demokracijo.
Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da novi plačni sistem na normativni ravni sicer daje določene možnosti, da bi bilo delo bolj povezano z učinkom, denimo možnost določitve do 30 odstotkov višje osnovne plače, da pa je sistem mogoče še nadgraditi in izboljšati tako glede nagrajevanja delovne uspešnosti kot tudi glede boljše povezanosti plačila z rezultati dela.
Šircelj je v pogovoru za RTV Slovenija napovedal tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Javni sektor zdaj zaposluje približno 192.000 ljudi, po podatkih sistema ISPAP pa se je število javnih uslužbencev od leta 2015 povečalo za približno 29.000. Matoz je nedavno povedal, da po združevanju ministrstev reorganizacija v državni upravi še poteka. Zaradi združevanja ministrstev je bila najprej sprejeta vladna uredba, ki je določila notranji ustroj ministrstev in organe v njihovi sestavi. Kako se bodo posamezne službe združevale in ali bo prihajalo do presežnih delavcev, naj bi bilo znano po 18. juliju, ko morajo biti sprejeti akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Kot pravi Matoz, lahko trenutno ocenjuje le svoje področje, kjer bo po njegovih ugotovitvah prišlo do presežka javnih uslužbencev. Meni namreč, da določene službe bodisi niso potrebne oziroma so z združevanjem ministrstev postali določeni javni uslužbenci odveč.
Sindikati: Plačna reforma se mora izvesti v celoti
V sindikatih pravijo, da jim ni jasno, kako in zakaj naj bi plačni sistem znova spreminjali. »Dejstvo je, da se že v obstoječem plačnem sistemu nekatere vsebine urejajo ločeno, zlasti vrednotenje delovnih mest, ki se že danes ureja po posameznih plačnih stebrih oziroma v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev, različno je urejena možnost napredovanja v nazive, ločeno se urejajo tudi kriteriji za delovno uspešnost. Prav tako so bili prav s plačno reformo spremenjeni in dopolnjeni nekateri mehanizmi variabilnega nagrajevanja, zlasti delovna uspešnost in možnosti delodajalcev, da imajo večji vpliv na določanje plač. Ob ustrezni uporabi teh institutov je torej že danes možno nagrajevanje glede na učinek oziroma uspešnost posameznega javnega uslužbenca,« pojasnjuje predsednik Pergama Jakob Počivavšek in dodaja, da na sindikalni strani »vsekakor pričakujemo, da se bo plačna reforma izvedla v celoti, kot je bilo dogovorjeno, vključno z višino tranš in njihovo dinamiko«.
Izvedbo dogovorjene plačne reforme zahtevajo tudi v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS). »Težko je pričakovati, da se bodo zaposleni in sindikati z odvzemom že dogovorjenih zvišanj strinjali, nasprotno, dogovorjeno bomo poskušali ohraniti z legalnimi in legitimnimi sredstvi, ki so nam na voljo,« opozarja predsednik KSJS Branimir Štrukelj. Tudi on ne razume namere vlade glede oblikovanja novih plačnih stebrov. »Če izločanje posameznih delov javnega sektorja iz skupnega plačnega sistema pomeni, da se pripravlja na separatno zviševanje plač, upravičeno dvomim, da bodo tisti javni uslužbenci in uslužbenke, ki bodo ostali v skupnem sistemu, tako izboljšanje mirno opazovali in se z njim strinjali,« pravi.
Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, opozarja, da bi z ločenimi plačnimi sistemi za posamezne poklicne skupine dobili plačne sisteme več hitrosti. »To pomeni, da bi eni dobili več kot drugi, kar je mogoče bodisi na račun drugih ali ob drugih,« ocenjuje. Kot skrb vzbujajoč primer tega, kar naj bi sledilo, vidi nedaven ločen dogovor zdravstvenega ministra Tadeja Ostrca z mariborskimi radiologi.
V sindikatih so presenečeni tudi nad napovedmi o zmanjšanju števila zaposlenih. »V javnem sektorju primanjkuje učiteljev, medicinskih sester, policistov, računalničarjev, kuharjev in še bi lahko našteval, zato napovedi o zmanjševanju števila zaposlenih pri najboljši volji ne razumem. Razen če je v ozadju namera, da se obsežnejši deli javnega sektorja prenesejo k zasebnikom,« pravi Štrukelj.