Zreški Unior bi lahko dobil novega večinskega lastnika. V podjetju, ki je posredno v skoraj polovični lasti države, že nekaj časa poteka finančno in poslovno prestrukturiranje. Čeprav Unior tekoče posluje pozitivno in nad zastavljenimi cilji, za dolgoročno vzdržno poslovanje potrebuje sveži kapital. Z bankami upnicami je Unior sicer maja sklenil pogodbo o mirovanju obveznosti. To po navedbah Uniorja predstavlja pomemben korak k stabilizaciji poslovanja. Finančne obveznosti skupine Unior so konec lanskega leta znašale okoli 90 milijonov evrov.
Iz Uniorja so prek Ljubljanske borze pred dnevi sporočili, da preučujejo možnosti za zagotovitev dodatnega lastniškega kapitala in pri potencialnih vlagateljih preverjajo interes za povečanje kapitala z izdajo novih delnic. Namen teh aktivnosti je pridobiti povratne informacije potencialnih vlagateljev o sodelovanju pri morebitni dokapitalizaciji ter možni strukturi in pogojih takšne transakcije.
»Dokapitalizacija je eden izmed možnih ukrepov za izboljšanje kapitalske strukture in zagotavljanje dolgoročne stabilnosti poslovanja. Cilj ni zgolj kratkoročno zagotavljanje likvidnosti, temveč ustvarjanje trdnejše finančne osnove za nadaljnji razvoj kovaštva kot osnovne dejavnosti družbe,« so povedali v Uniorju. Ob tem so poudarili, da ima Unior močno industrijsko bazo, znanje, kupce in tržni položaj, vendar za dolgoročno konkurenčnost potrebuje tudi ustrezno kapitalsko strukturo. Ključna proizvodna programa Uniorja so odkovki, ki jih dobavlja avtomobilski industriji, in ročno orodje.
“Možnost dokapitalizacije smo pripravljeni preučiti”
Koliko sredstev bi potrebovali za nemoteno, dolgoročno vzdržno poslovanje, v zreškem podjetju niso razkrili. »Odločitev o dejanski izvedbi povečanja osnovnega kapitala in njegovi višini še ni bila sprejeta. Morebitna odločitev bo odvisna od rezultatov sondiranja trga, dogovorov z bankami upnicami, tržnih pogojev, interesa vlagateljev in potrebnih sklepov pristojnih organov družbe,« so odgovorili v Uniorju. Po poročanju časnika Finance naj bi v Uniorju potrebovali okoli 50 milijonov evrov svežega kapitala.
Prav tako še ni znano, kolikšen lastniški delež Uniorja bi lahko pridobil morebitni vlagatelj. »Tega v tej fazi ni mogoče opredeliti. Morebitni delež vlagatelja bi bil odvisen od strukture in pogojev morebitne transakcije, vključno z višino povečanja kapitala in sodelovanjem obstoječih delničarjev,« so pojasnili v Uniorju. Ena od možnosti je prevzem celotnega Uniorja, med različnimi scenariji pa je tudi državna dokapitalizacija Uniorja.
V Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je neposredno 39,43-odstotni lastnik zreškega podjetja, podpirajo vse aktivnosti Uniorja za finančno prestrukturiranje, kar vključuje tudi preučitev možnosti dokapitalizacije. »Če za dokapitalizacijo ne bodo zainteresirani strateški investitorji, smo pripravljeni preučiti možnost dokapitalizacije Uniorja pod tržnimi pogoji, pri čemer je predpogoj ustrezno sodelovanje bank upnic. Če bi zainteresirani strateški investitor, ki bi družbi zagotavljal dolgoročno rast in razvoj, objavil javno ponudbo za prevzem delnic družbe, smo pod ustreznimi pogoji pripravljeni preučiti možnost prodaje našega deleža v podjetju,« so pojasnili v SDH.
Kot finančnega svetovalca so v Uniorju za proces načrtovane dokapitalizacije angažirali Novo Ljubljansko banko, ki je sicer tudi največja posamezna upnica Uniorja. Po neuradnih informacijah so v NLB oziroma bodo v teh dneh na več kot sto možnih podjetij po svetu naslovili investicijsko dokumentacijo za predvideno dokapitalizacijo. Ker je dokapitalizacijski postopek vezan na več faz, njegovega zaključka trenutno ni mogoče natančno časovno določiti, so pojasnili v Uniorju in dodali, da bo po izvedenem sondiranju trga treba oceniti interes potencialnih vlagateljev, uskladiti nadaljnje aktivnosti z bankami upnicami ter izvesti vse potrebne korporativne postopke.
Od sredine leta 2024, ko je namesto dolgoletnega predsednika uprave Darka Hrastnika vodenje prevzel Robert Vuga, v Uniorju izvajajo intenzivne ukrepe poslovnega prestrukturiranja za izboljšanje operativne učinkovitosti. »Kljub izjemno zahtevnim tržnim razmeram so bili prvi učinki teh ukrepov vidni že v letu 2025, še bolj jasno pa se kažejo v letu 2026, ko so rezultati prvega četrtletja pozitivni in nad načrtovano prodajo ter poslovnim izidom iz poslovanja,« so povedali v Uniorju in dodali, da vse napore in investicijski potencial usmerjajo v osnovno dejavnost podjetja, pri čemer ostajajo cilj stabilizacija poslovanja, krepitev konkurenčnosti in vzpostavitev dolgoročno vzdržne finančne in kapitalske strukture. V prvem četrtletju letošnjega leta je Unior ustvaril 46,53 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo 2,9 odstotka več od načrtovanih. V preučevanem obdobju je Unior ustvaril okoli 734.000 evrov dobička iz poslovanja, kar je bilo za dobrih 672 tisočakov nad načrti. V prvem kvartalu lanskega leta je Unior ustvaril 2,1 milijona evrov izgube iz poslovanja.