Na okrožnem sodišču v Mariboru se je v četrtek nadaljeval gospodarski spor, v katerem NKBM terja razveljavitev poenostavljene prisilne poravnave, s katero se je Zoran Šolaja, s. p., znebil poplačila 98,5 odstotka svojih dolgov v skupni višini več kot 13 milijonov evrov. Sodnik Jože Vidic je izključil javnost z naroka.
»Poravnava je pravnomočno zaključena, sodišče se je s tem v zvezi že opredelilo in jaz sem vse obveznosti poplačal,« je vztrajal Šolaja in dodal, da ni seznanjen s podrobnostmi tega spora.
Na vrhuncu moči je bil Šolaja najvplivnejši gostinski podjetnik v Mariboru. Ob Titovem mostu je dal zgraditi hotel City, naložbo je s 3,2 milijona evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj sofinancirala država. V starem mestnem jedru je bil lastnik ali najemnik zasebnih in občinskih lokalov na najboljših lokacijah. Šolajevo podjetje Arabica je najemalo slovito kavarno Astoria in imelo v lasti spomeniško zaščiteno poslopje Mestne hranilnice. To nepremičnino je Šolaja odkupil od Delavske hranilnice, posel je financirala NKBM, ki je poslopje nato vzela v dolgoročni najem.
Mariborska banka je bila ključna Šolajeva poslovna partnerica. Njemu in njegovim družbam je posodila milijone evrov; z banko je sodeloval tudi v posameznih nepremičninskih zgodbah na Hrvaškem, zaradi katerih je specializirano tožilstvo kasneje posedlo na zatožno klop celotno vodstveno garnituro NKBM, s tedanjim predsednikom uprave banke Matjažem Kovačičem na vrhu seznama obtoženih. Nepremičninski posel na Pagu je tudi Šolaji povzročil nevšečnosti. Doletela ga je kazenska obtožba, vendar je občinsko sodišče v Zadru leta 2015 postopek zoper njega pravnomočno ustavilo.
Mariborska banka mu je zaprla finančno pipo
V javnih registrih je več kot ducat pravnih oseb, v katerih je Šolaja zaveden bodisi kot ustanovitelj, družbenik ali zastopnik. Iz večine se je formalno umaknil, prevzeli so jih sorodniki, (bivši) uslužbenci in poslovni partnerji. Ključni vpliv na njihovo poslovanje je obdržal prek prepletene poroštvene mreže, v kateri ima osrednji položaj Zoran Šolaja, s. p. Po nastopu finančne krize je Šolajev poslovni sistem začel toniti, tudi zato, ker se je skrhal odnos z NKBM. Banka je leta 2012 enostransko prekinila dolgoročni najem Mestne hranilnice in ustavila financiranje projektov.
Ključna podjetja Šolaje so se skušala nad gladino obdržati z insolvenčnim postopkom, ki je postal razvpit zaradi Electe Holdinga Damijana Jankovića. Z institutom poenostavljene prisilne poravnave je Arabica načrtovala poplačilo le 5,5 odstotka terjatev upnikov, podjetje Grajski trg je predlagalo kar 99-odstotni odpis navadnih terjatev. Upnica Republika Slovenija je leta 2018 potopila Grajski trg, upniki so v stečaju prijavili za skoraj 17 milijonov evrov terjatev. Stečajna masa ni zadostovala niti za stroške postopka, je lani poročal Večer.
Tudi podjetje Mestna vrata, lastnik hotela City, se je sprva nameravalo znebiti dolžniškega bremena s pomočjo poenostavljene prisilne poravnave. Upniki so zatem izglasovali običajno prisilno poravnavo, v kateri bi bili poplačani zgolj 2,5-odstotno. DUTB, ki je prevzela milijonske terjatve NKBM do Mestnih vrat, je v dolgotrajnem sodnem boju uspelo iztožiti razveljavitev poravnave. Leta 2018 je podjetje šlo v stečaj, upniki so prijavili več kot 32 milijonov evrov terjatev.
Hotel City medtem posluje nemoteno. Najemnik je podjetje pod vodstvom razvpitega nekdanjega Vegradovega menedžerja Mateja Košiča, ki je nekoč nasledil Šolajo na direktorskih položajih v dveh hrvaških podjetjih. Košič stečajni upraviteljici Simoni Goriup letno nakaže okoli 400.000 evrov najemnin. Najemnik bo ostal do prodaje hotelske nepremičnine, za nakup katere se zanima že vrsto let.
Lani padel nosilni steber Šolajevega sistema
Konec lanskega leta se je porušil še nosilni steber Šolajevega sistema. Na boben je šla Arabica, in sicer dve leti potem, ko je NKBM spodletel poskus razveljavitve poenostavljene prisilne poravnave. Banki ni uspelo dokazati očitka, da je Arabica zlorabila določila insolvenčne zakondaje in da je upnike poskušala oškodovati s tem, da je priznala več kot sedemmilijonsko terjatev podjetja Adriatic upravljanje iz Zagreba.
Upniki Arabice so v stečajnem postopku prijavili več kot 34 milijonov evrov terjatev. Največjo je stečajni upravitelj Jure Medak priznal NKBM – ta presega deset milijonov evrov, prerekal pa je več kot desetmilijonsko terjatev Zorana Šolaje, s. p.
Stečajni upravitelj si prizadeva delno poplačati upnike tudi s prodajo že omenjene hranilnice na Trgu svobode. Ključev do poslopja nima. Arabica je namreč nepremičnino formalno prodala za slaba dva milijona evrov. Kupnine pa nikoli ni prejela, prodajalec prav tako ni izdal zemljiškoknjižnega dovolila, iz nepopolne dokumentacije razbira Medak.
Glede skupno prijavljenih terjatev v naštetih insolvenčnih postopkih Šolaja vztraja, da »niti približno ne dosegajo sto milijonov evrov«, ker da so upniki v več postopkih – zaradi sklenjenih poroštev – prijavljali isto terjatev. »Bančni krediti pa so bili pri meni zmeraj zavarovani, zato je lahko NKBM uveljavljala ločitveno pravico.« Koliko je bil skupno kreditno izpostavljen do mariborske banke, se Šolaja ne spominja. »Vsekakor ne veliko,« je ocenil.
