Nekaj stotakov več kot pol milijona evrov je Algojo in njeno istoimensko hčerinsko hrvaško podjetje stalo, da sta pridobila stoodstotni lastniški delež v razvpitem primorskem podjetju Marinblu, ki se ukvarja z razpečevanjem rib in proizvodnjo ribjih izdelkov. Ta met je skupini Algoja, proizvajalcu embalaže za živila, uspel v decembra lani pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi Marinbluja.
Do nedavnih lastniških sprememb sta Marinblu obvladovala zakonca Rozana in Boris Šuštar, v preteklosti državni sekretar na gospodarskem ministrstvu. Ob tem sta približno triodstotni lastniški delež obvladovala kot fizični osebi, preostalega pa prek podjetja Selea. Po lastniških spremembah v Marinbluju je Rozana Šuštar v tem podjetju ohranila direktorski položaj.
Marinblu in Selea sta bila lastniško prepletena. Na podlagi dokapitalizacije z denarnim vložkom v višini 357.000 evrov je namreč Marinblu v Selei leta 2020 pridobil 98-odstotni lastniški delež, dvoodstotnega pa sta zadržala Šuštarjeva. Na začetku februarja je Selea končala v stečaju, pri čemer se rok za prijavo terjatev izteče v začetku maja.
Inšpekcijski pregledi
V načrtu finančnega prestrukturiranja so v Marinbluju finančne težave pripisali tudi napadu in prijavi konkurenčnega podjetja, da so izdelki Marinbluja dvomljive kakovosti in da nastajajo v nehigienskih razmerah. »Vse obtožbe so slonele na izmišljenih navedbah, kot je bilo kasneje potrjeno v številnih inšpekcijskih pregledih,« so navedli v Marinbluju. Dodali so, da je bilo tudi glede očitkov izkoriščanja in neplačevanja delovne sile po številnih pregledih delovne inšpekcije ugotovljeno, da podjetje ni zaposlovalo na črno. Zaradi domnevnega izkoriščanja in mobingiranja tujih delavcev je bil Marinblu leta 2022 tarča številnih očitkov.
Na podlagi insolventne zakonodaje prisilna poravnava vpliva le na navadne, se pravi nezavarovane terjatve. V prisilni poravnavi Marinbluja je 93 upnikov skupaj prijavilo 5,68 milijona evrov terjatev, od katerih jih je bilo 3,14 milijona evrov navadnih. Predlog prisilne poravnave je podprlo 89 odstotkov oddanih glasov. Po tem predlogu bodo navadni upniki v štirih letih od pravnomočnosti prisilne poravnave prejeli 15-odstotno brezobrestno poplačilo terjatev. Dospelost ločitvenih, torej zavarovanih terjatev pa se je podaljšala do konca letošnjega leta.
V prisilni poravnavi so imeli upniki tudi možnost, da svoje terjatve konvertirajo v lastniški kapital. Pogoj za uspešnost prisilne poravnave je bil, da se mora vsaj 450.000 evrov prijavljenih terjatev pretvoriti v lastniški kapital in da se Marinblu dokapitalizira z najmanj 50.000 evri svežega kapitala. Kot smo zapisali v uvodu, je vsa ta potrebna sredstva zagotovila skupina Algoja. Potem ko je bil dotedanji osnovni kapital izničen, je Algoja s polmilijonskim vložkom v Marinbluju pridobila stoodstotni lastniški delež.
Banke dodatno
kreditirale Marinblu
Med prisilno poravnavo so banke upnice Marinbluju stale ob strani. Poleg tega, da so mu podaljšale ročnost posojil, mu je Nova KBM odobrila 300.000 evrov dodatnega posojila in s tem svojo izpostavljenost do razpečevalca in predelovalca rib povečala na milijon evrov. Takšno odločitev je mariborska banka utemeljila z dokončanjem nove tovarne v Izoli, sicer pa je pridobitev svežih sredstev predvidena tudi v načrtu o finančnem prestrukturiranju.
Uspešnost zaprtja finančne konstrukcije nove tovarne Marinbluja je lani visela na nitki. Izplačilo zadnje runde državnih subvencij je bilo odvisno od pridobitve uporabnega dovoljenja. Po pojasnilih agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) je bilo uradno dovoljenje pridobljeno 20. decembra, čemur je sledilo nakazilo še za dobrih 718.000 evrov subvencij.
Po pojasnilih AKTRP je bilo na podlagi ukrepa predelave ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture v Marinbluju v letih 2021 in 2022 na treh javnih razpisih za naložbe v skupni višini 8,03 milijona odobrenih 3,01 milijona evrov, izplačanih pa nekoliko manj – 2,84 milijona evrov subvencij.
