Slovenski gorski centri se zadnje desetletje ne morejo pohvaliti z večjimi novimi investicijami v žičnice in v letošnji sezoni ne bo nič drugače. Največjo investicijo so letos izvedli na Golteh, kjer so vložili štiri milijone evrov v 32 novih apartmajev. Na Cerknem pravkar nameščajo štiri nove toplotne črpalke, na Krvavcu so uredili novo smučarsko progo, kupili štiri nove snežne topove in prenovili hotel. Na Rogli so prenovili bar. Povsem drugače je v tujini.
Za vzdrževanje mora biti, za investicije zmanjka
Po rekordni poletni sezoni v letu 2018 so pred lansko zimsko sezono gorski centri v posodobitev infrastrukture vložili približno pet milijonov evrov, od tega glavnino v zasneževalni sistem na Mariborskem Pohorju, in sicer 1,7 milijona evrov, je povedal nekdanji predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Ernest Kovač. Na Cerknem denimo prihodnje leto načrtujejo delno prenovo hotela, ki naj bi stala do sedem milijonov evrov. Za večje investicije pa medtem zadnja leta, poudarja predsednica Združenja žičničarjev Slovenije Manuela Božič Badalič, preprosto ni denarja.
V preteklih letih je občina Bovec za rekonstrukcijo krožne kabinske žičnice na smučišču Kanin – skupaj z evropskimi in državnimi sredstvi – namenila osem milijonov evrov, po ponovnem odprtju leta 2016 pa za redna vzdrževalna dela nameni med 300.000 in 450.000 evrov proračunskih sredstev, kar jim onemogoča izvajanje resnih naložb, so sporočili iz občine Bovec. Medtem ko se v občini in njihovem javnem zavodu, ki upravlja smučišče, borijo za državna sredstva, s katerimi bi končno lahko posodobili naprave, pa imajo v sosednji deželi Furlaniji - Julijski krajini že zagotovljenih 25 milijonov lastnih sredstev za slovensko-italijanski projekt gradnje čezmejnega smučišča Kanin - Sella Nevea. »To bi bila po 50 letih prva resna investicija na tem področju,« dodajo na občini.
Avstrija izrazito smučarska destinacija
Povsem drugače kot v Sloveniji je tudi na severni strani meje. Avstrija je izrazito smučarska turistična destinacija, saj po nekaterih podatkih dve tretjini vseh turistov državo obiščeta zaradi smučanja. Prihodki vseh avstrijskih žičniških sistemov so ocenjeni na 1,2 milijarde evrov na leto. Vsi avstrijski smučarski centri ustvarijo več kot 51 milijonov smučarskih dni vsako leto, v Sloveniji pa vsi centri ustvarijo med 1,5 in 2 milijona smučarskih dni.
A tudi investicije v avstrijska smučišča se merijo v približno 500 milijonih evrov – vsako leto. »Med 80 in 100 milijonov evrov smo v zadnjih letih namenili predvsem za nadgradnjo žičnic, hotelov in drugih namestitvenih zmogljivosti, pa tudi za ceste in javni prevoz,« je povzel Andreas Zeitler iz gorskega centra Nassfeld (Mokrine), ki med ljubiteljskimi smučarji velja za tako rekoč največje slovensko smučišče. Te investicije so se posledično odrazile na cenah smučarskih vozovnic. O tem najbolj zgovorno pričajo cene dnevnih vozovnic, ki so danes 11 evrov višje kot pred desetletjem (podrobnejši podatki so v grafiki). A niso dražje vse vozovnice, poudarja sogovornik, znižali so predvsem cene smučarskih vozovnic za otroke, še zlasti ugodne pa so te cene v času akcij.
Enoten nastop, skupne investicije
Čeprav vsa slovenska smučišča skupaj obsegajo območje, ki bi bilo primerljivo s kakšnim večjim smučarskim centrom v tujini, pa vendarle nastopajo vsako zase. Ključna značilnost smučarskih centrov na severni strani meje pa je povezanost; nastopajo skupaj, tržijo se skupaj, navsezadnje pa tudi investirajo skupaj. Naj ob tem omenimo tudi sistem povezanih smučišč Dolomiti Superski, kjer se več kot 1200 kilometrov povezanih smučišč že leta trži pod enotno blagovno znamko in tudi enotno vozovnico. Ne zgolj to, posamezni upravljalci smučišč so hkrati lastniki infrastrukture, namestitvenih zmogljivosti in tudi gostišč na smučišču, kar pa v Sloveniji ni pravilo.
»Ski Amade je v zadnjih desetih letih investiral približno 660 milijonov evrov za žičnice, nove projekte in proge, sisteme zasneževanja in teptalnike, pa tudi v dnevno ponudbo, postrežbo in kvaliteto storitev,« je opisala Magdalena Putz iz konzorcija družb, ki nastopajo pod imenom Ski Amade. To je največji avstrijski sistem povezanih smučišč in danes obsega že 790 kilometrov prog ter 290 žičnic, torej več kot v vsej Sloveniji, kjer imamo 202 žičnici oziroma 189, če ne upoštevamo otroških poligonov. V sistemu Ski Amade so združena smučišča salzburške regije, denimo Flachau, Wagrain, Alpendorf, Kleinarl in druga, smučišča v okolici Schladminga in Dachsteina pa vse do Bad Gasteina, Bad Hofgasteina… »Samo v letošnji sezoni smo v smučišča investirali 70 milijonov evrov,« je povedala. Zgolj v sistem osmih smučišč, ki nastopajo pod imenom Schladming-Dachstein, bodo letos vložili 30 milijonov evrov, predvsem v novo gondolo Planaigondel, je povzela predstavnica regije Sabrina Nagl.
Vse te naložbe in razširitve se seveda odrazijo na ceni vozovnice. V družbi Skipass travel, kjer med drugim prodajajo vse vrste smučarskih vozovnic za smučišča na avstrijskem Koroškem in v pokrajini Furlaniji - Julijski krajini, so ocenili, da so avstrijska smučišča v zadnjih letih cene vozovnic povišala za povprečno evro na leto. Tako je denimo na smučiščih Bad Kleinkircheim (upravljavci že desetletje in več ne vlagajo v žičnice, ki so na nizki nadmorski višini, pač pa v druge turistične produkte, denimo terme, pohodniške projekte in podobno) in Nassfeld smučarska vozovnica leta 2000 stala 30 evrov, danes na obeh smučiščih stane 49 evrov. V Trbižu, kjer se uveljavljajo kot družinsko smučišče, je bila v tem času podražitev zmernejša, cena vozovnice se je s 30 evrov leta 2000 zvišala na 38,5 evra v letošnji sezoni.
Smučarske vozovnice so se na slovenskih smučiščih v zadnjem desetletju podražile za približno 30 odstotkov, v tujini pa za 45 in več odstotkov.
