Po Evropi so bila skladišča zemeljskega plina na začetku septembra zapolnjena 65,4-odstotno, kar je približno 16 odstotnih točk manj od petletnega povprečja in 12 odstotnih točk manj v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko so bila zasedena 77,4-odstotno. Trenutne zaloge plina na stari celini so najnižje od začetka zbiranja podatkov leta 2011. Po sestanku koordinacijske skupine za plin (Gas Coordination Group – GCG) pred nekaj dnevi so države članice EU in evropska komisija ocenile, da kljub nižji napolnjenosti skladišč trenutno ne obstaja neposredno tveganje za zanesljivost oskrbe s plinom. Stanje na svetovnih energetskih trgih je še vedno zelo zahtevno, vendar se izrazito razlikuje od razmer v obdobju 2021/2022. Na prihajajočo zimo je EU dobro pripravljena, predvsem zaradi razpršenih dobavnih poti utekočinjenega zemeljskega plina, večjih zmogljivosti za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina in manjše porabe plina. Toda bistveno večji problem od nizkih zalog so visoke cene zemeljskega plina, kar bi lahko povišalo stroške zadolževanja in spodbudilo inflacijo.
Še konec junija je bilo treba za megavatno uro zemeljskega plina v Evropi odšteti okoli 40 evrov, pred dnevi so cene poskočile nad 75 evrov, v sredo pa je bilo treba v Evropi zanj odšteti že več kot 79 evrov, kar predstavlja najvišjo ceno od začetka leta 2023 in je posledica zaskrbljenosti zaradi nadaljnjega zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu.
Plin po več kot 100 evrov za megavatno uro?
Analitiki Goldman Sachsa, ene od najuglednejših finančnih organizacij na svetu, napovedujejo, da bo morala Evropa morebiti kupovati plin po več kot 100 evrov za megavatno uro (MWh), da si bo lahko zagotovila potrebne zaloge za preživetje zime. Dopolnjevanje zalog plina, ki se v Evropi pogosto uporablja za proizvodnjo električne energije ter se običajno izvaja v poletnih mesecih, je letos zaostajalo.
Po pojasnilih evropske komisije četrtina energije, ki se porabi v EU, izvira iz zemeljskega plina, zato je ohranjanje zanesljive oskrbe ključnega pomena za zagotavljanje energetske varnosti državljanov in podjetij. Ob tem evropska komisija ocenjuje, da ni večjega tveganja, da ne bi dosegli ustrezne ravni pripravljenosti na zimo, zato razloga za posredovanje ne vidi. Plinski sistem EU je namreč dovolj odporen, da se bo v prihajajoči zimi lahko spopadel tudi z manjšimi zalogami.
Od maja 2022 je EU sprejela kopico ukrepov za odpravo odvisnosti od uvoza ruskih fosilnih goriv, ki se nanašajo na varčevanje z energijo, razpršitev oskrbe in pospešitev uvajanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Evropska komisija je tedaj predstavila tako imenovani načrt REPowerEU za postopno opustitev uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina, nafte in jedrske energije, pri čemer bo z začetkom leta 2027 uvoz v celoti prepovedan. Sprejeti ukrepi so povzročili zmanjšanje količine uvoza ruskega plina s 152 milijard kubičnih metrov leta 2021 na 36 milijard kubičnih metrov leta 2025. Od vsega plina se ga je leta 2021 iz Rusije v EU uvozilo 45 odstotkov, lani pa le še 12 odstotkov. V obdobju od avgusta 2022 do januarja 2026 se je povpraševanje po plinu v EU zmanjšalo za skoraj petino.
Ravno zmanjšanje povpraševanja po plinu je bilo ključno za uspešen odziv EU na energetsko krizo in postopno opuščanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv v okviru načrta REPowerEU. V največji meri je bilo to posledica avgusta 2022 sprejete uredbe o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu, ki je za države članice EU predvidela prostovoljno zmanjšanje porabe za 15 odstotkov za zimo 2022–2023. Uredba je dopuščala tudi možnost obveznega zmanjšanja porabe, če prostovoljni ukrepi ne bi bili zadoščali za pokritje oskrbe. Zaradi vztrajnih tveganj in izzivov na energetskem trgu je svet EU marca 2023 sprejel predlog evropske komisije, da se prostovoljni ukrepi za zmanjšanje porabe zemeljskega plina podaljšajo še za 12 mesecev, da se preprečijo težave z zanesljivostjo oskrbe v naslednji zimi.
Velik upad povpraševanja
Ker se je do februarja 2024 povpraševanje po plinu zmanjšalo za več kot 100 milijard kubičnih metrov v primerjavi s petletnim povprečjem, je evropska komisija predlagala nadaljevanje prostovoljnih ukrepov s ciljem ohraniti in izboljšati stabilnost trga ter podpreti prizadevanja EU za dekarbonizacijo. Marca 2024 je bilo sprejeto priporočilo sveta EU, ki države članice spodbuja, naj do marca 2025 še naprej sprejemajo prostovoljne ukrepe za ohranitev skupnega 15-odstotnega zmanjšanja povpraševanja po plinu v primerjavi s povprečjem v obdobju od aprila 2017 do marca 2022. Ta cilj zakonsko ni več predpisan, evropska komisija pa države članice še naprej spodbuja k varčnosti
Eden od pomembnih ukrepov, sprejetih leta 2022, je bil zagotovitev 90-odstotne zasedenosti skladišč zemeljskega plina. Ta ukrep je veljal do konca lanskega leta, a je bila veljavnost uredbe septembra lani podaljšana še za dve leti. Po prvotnih pravilih je bilo treba 90-odstotno zasedenost skladišč doseči do 1. novembra vsako leto, po podaljšku veljavnosti uredbe pa se ta cilj lahko doseže kadarkoli med 1. oktobrom in 1. decembrom. Kot se je evropska komisija dogovorila z državami članicami, bo z vidika varnosti oskrbe dovolj, če za letošnjo zimo dosežejo 80-odstotno zasedenost zmogljivosti skladišč.