Kakšna je funkcija zelenih streh v primerjavi z običajnimi?
Naj najprej pojasnim, da zelene strehe niso alternativa običajnim streham. Če želimo imeti zeleno streho, moramo najprej imeti zaključeno običajno streho, na katero naknadno položimo zeleno streho. Z zeleno streho objektu dodamo nekaj več. Ker v tem primeru govorimo o rastlinah, se na zeleni strehi pojavljajo nekateri naravni procesi, ki dodatno pomagajo pri zmanjševanju pritiska na sisteme odvodnjavanja in temperaturnega pritiska ob vročinskih valovih. Rastline za življenje potrebujejo vodo, zato jo z različnimi sloji zelene strehe zadržujemo na strehi. Z zeleno streho torej del padavin zadržimo na strehi, preostanku padavin, ki ni zadržan, pa upočasnimo odtok s strehe. Zadržana voda v nadaljevanju pomaga hladiti površino klasične strehe in notranjost stavbe.
Kako zelene strehe zmanjšujejo temperaturni pritisk ob vročinskih valovih?
Zelene strehe ob vročinskih valovih ne hladijo samo notranjosti stavb, ampak tudi zrak v okolici. Površina klasične strehe z na primer zunanjim bitumenskim slojem hidroizolacije se lahko v poletnih dnevih segreje tudi na 70 stopinj Celzija in več, medtem ko zelena streha običajno ne preseže 35 stopinj Celzija. Ta razlika v temperaturi se nato odraža tudi v hladnejšem zraku okoli zelenih streh. Zrak v mestih se namreč lahko v poletnih časih segreje za nekaj stopinj Celzija več kot v okoliških predelih, kjer je več gozdov in travnikov, z zelenimi površinami pa želimo blažiti pojav višanja temperatur zraka v mestih.
Ali postajajo takšne strehe vse bolj aktualne v času podnebnih sprememb?
Da, takšne rešitve postajajo ravno zaradi omenjenih pozitivnih vplivov vse bolj aktualne. Pomena kakovostnega bivanja, ki ga je človek s posegi v naravno okolje okrnil, se začenja zavedati vedno večji delež javnosti. Zelene strehe poleg tega pomembno izboljšujejo biodiverziteto v sicer pozidanih mestnih območjih. V urbanih okoljih se tako zelene strehe zaradi blagodejnih učinkov na več področjih vse bolj uveljavljajo.
Katere referenčne projekte zelenih streh ste že izpeljali v podjetju?
Referenc se je v teh letin nabralo že res veliko. Načeloma se investitorji vse pogosteje odločajo za zelene strehe na industrijskih, poslovnih in trgovskih objektih, pogosto tudi na večstanovanjskih objektih, pa tudi na področju individualne gradnje se investitorji odločajo zanje. Če ne drugače, pa vsaj na delu stavbe ali aneksu.
Sodelovali se tudi z Mestno občino Ljubljana in Ljubljanskim potniškim prometom (LPP), in sicer pri ozelenitvi nadstrešnic avtobusnih postaj.
Da, pred časom smo res sodelovali tudi z LPP. Projekt je bil predvsem promocijske narave. Dejstvo je, da postajajo zelene strehe – zlasti v urbanih območjih – rešitev, ki je že množično v uporabi, tudi zaradi predpisov, saj v nekaterih večjih mestih, tako v Sloveniji kot tudi v svetu, zakonodaja, zaradi pozitivnih učinkov zelenih streh, te za večje kvadrature že zahteva.
Zakaj zelenih streh – glede na prednosti, ki jih prinašajo – ni danes še več?
Odgovor, zakaj ne vidimo več zelenih streh, ni enoznačen. Prvi pogoj za namestitev zelene strehe je, da ima objekt ravno streho oziroma streho z zelo blagim naklonom. Poleg tega bi morda izpostavil še dva izmed poglavitnejših razlogov. Prvi je ta, da so zelene strehe pri vsakem projektu dodaten strošek in zadnji korak izvedbe. To pomeni, da pridejo pogosto na vrsto takrat, ko je treba narediti rez v stroške projekta, saj bo stavba uporabna tudi brez zelene strehe. Drugi razlog je v statiki stavb. Danes imamo veliko starih stavb, ki niso bile načrtovane z mislijo na zelene strehe. Statika v teh primerih zato velikokrat ne dopušča dodatne obremenitve. Nadalje pa je tu še problematika splošne ozaveščenosti javnosti, ki morda zelenih streh in njihovih prednosti še ni v celoti prepoznala in sprejela. Na tem področju se trudimo tudi mi, da z različnimi dobrimi praksami argumentiramo vse prednosti, ki jih te prinesejo.
Ali bi uvedba zelenih streh lahko postala eden od pomembnih ukrepov lajšanja posledic podnebnih sprememb? Ali so zanje na voljo tudi subvencije?
Samo zelene strehe seveda ne bodo rešile problematike podnebnih sprememb. Verjamemo pa, da vsekakor prispevajo svoj delež k blaženju njihovih posledic. Še posebno v večjih mestih, kjer se možnosti umeščanja zelenih površin, kot so parki, čedalje manjše. Po drugi strani arhitekturni trendi narekujejo vedno več objektov z ravnimi strehami in posledično tudi potencialom za umeščanje zelenih streh. Glede subvencij pa vsekakor verjamemo, da je še veliko prostora za izboljšave, in pričakujemo, da bodo te v prihodnje na voljo podobno kot tiste, ki so zdaj na voljo za energetske sanacije.
Od kdaj naprej v svojem podjetju ponujate tovrstne rešitve?
Začetki zelenih streh v podjetju Knauf Insulation, d. o. o., segajo do okoli leta 2010. Res je, da je naša primarna dejavnost proizvodnja izolacijskih materialov, za katere je značilno, da če želimo ohraniti njihovo funkcionalnost, morajo ostati suhi in kompaktni, kar dosegamo z vezivi. In v tem smo zelo dobri. Z zelenimi strehami pa smo pogledali še na drugo plat zgodbe, kjer osnovna sestavina produkta ostajajo vlakna, ki pa so v tem primeru obdelana drugače. Torej, imamo ponovno produkt iz naravnega materiala, kamnov, pri katerem za spremembo želimo, da voda ostane v njem. V tem smo videli naše poslanstvo, saj imamo v podjetju Knauf Insulation z dolgoletno tradicijo veliko znanja s tega področja. Ne nazadnje smo pred tem že proizvajali tudi material, ki se uporablja v hortikulturi za gojenje različnih rastlin. S tem pomagamo vračati zelene površine v območja, ki so nekoč brstela z biotsko raznovrstnostjo, danes pa se spreminjajo v vedno večje betonske puščave.