Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je začetek slovenskega predsedovanja Svetu EU zaznamovala s pozitivno oceno slovenskemu načrtu za okrevanje in odpornost. Ob svojem obisku Slovenije je razkrila novico, da je evropska komisija odobrila slovenski načrt, ki bo podlaga za črpanje 2,5 milijarde evrov nepovratnih in povratnih evropskih sredstev. »Načrt združuje naložbe za zeleni in digitalni prehod z reformami sistemov dolgotrajne oskrbe, zdravstvenega varstva in pokojnin v korist vseh slovenskih državljanov in državljank,« je izpostavila von der Leynova.
V Bruslju pravijo, da je slovenski načrt dobro pripravljen in izpolnjuje vsa merila z vidika mehanizma za okrevanje in odpornost. Spomnimo, da je evropska komisija državam članicam predpisala jasna pravila za pripravo načrta in črpanje evropskih sredstev iz tega mehanizma: med drugim, da je treba 37 odstotkov sredstev nameniti za uresničevanje zelenih ciljev, 20 odstotkov za uresničevanje digitalnih ciljev, hkrati pa upoštevati splošno načelo, da noben ukrep ne sme povzročati bistvene škode okolju. Slovenija bo za uresničevanje zelenih ciljev namenila 42,4 odstotka sredstev, za uresničevanje digitalnih ciljev pa 21,4 odstotka sredstev.
Desetkrat ocena A in enkrat B
Z vidika upoštevanja vseh enajstih meril – med katera poleg zelenega in digitalnega prehoda ter načela brez bistvene škode okolju sodijo na primer tudi vpliv na rast, odpornost in socialni vidik ter trdnost nadzornega sistema – si je Slovenija pri desetih merilih prislužila najvišjo oceno A, pri merilu zagotavljanja razumnih in verjetnih ocen stroškov pa oceno B. V komisiji ob tem poudarjajo, da je to merilo zelo zahtevno in da so imele pri njegovem izpolnjevanju težave tudi druge države.
Evropska komisija ocenjuje, da slovenski načrt podpira veliko pomembnih strukturnih reform, vključno z reformami na področju pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema, dolgotrajne oskrbe in razvoja. S temi in drugimi reformami je Slovenija po ocenah komisije uspešno odgovorila na najpomembnejše izzive in priporočila, ki jih je Svet na Slovenijo naslovil v okviru evropskega semestra v letih 2019 in 2020. Prav tako je po ocenah Bruslja v slovenskem načrtu veliko ukrepov za zagotavljanje enakih možnosti, kot je ukrep za zagotavljanje cenovno dostopnih najemniških stanovanj.
Preprečevanje poplav in nadgradnja železnic
V splošnem sicer slovenski načrt temelji na štirih stebrih: zelenem prehodu, digitalni preobrazbi, pametni, trajnostni in vključujoči rasti ter na zdravstvu in socialni varnosti. Na področju zelenega prehoda v Bruslju med ključnimi reformami slovenskega načrta izpostavljajo integracijo omrežij obnovljivih virov energije; boljšo organizacijo javnega prevoza z vzpostavitvijo nacionalnega operaterja javnega prevoza, ki bo združil železniški in avtobusni prevoz; mehanizem za spodbujanje rabe alternativnih virov goriv in reformo za pripravljenost na naravne katastrofe.
Med naložbami na področju zelenega prehoda izstopa zlasti naložba za zmanjšanje poplavne ogroženosti in tveganja za druge podnebno pogojene nesreče, kot so požari ali plazovi, ki je z več kot 300 milijoni načrtovanih evropskih sredstev naložba, za katero med vsemi naložbami pričakujemo največ evropskih sredstev. Med večjimi projekti v tem delu je tudi nadgradnja in digitalizacija železniške infrastrukture, za kar pričakujemo slabih 300 milijonov evrov evropskih sredstev. S tem denarjem naj bi nadgradili železniške postaje Ljubljana, Domžale in Grosuplje ter posodobili gorenjsko progo in primorsko progo od Ljubljane do Borovnice.
Širokopasovno omrežje in e-zdravje
Pri digitalni preobrazbi slovenski načrt med drugim predvideva načrt za pokritost Slovenije s širokopasovnim omrežjem elektronskih komunikacij do leta 2025, e-identiteto za državljane in podjetja, izboljšanje kibernetske varnosti in strategijo digitalne javne uprave. Po mnenju komisije je med naložbami v tem delu najpomembnejša naložba v digitalno javno upravo, precejšnja sredstva pa so namenjena tudi e-zdravju, pri čemer slovenski načrt predvideva uporabo informacijske tehnologije za komunikacijo z deležniki in bolniki, omogočil pa naj bi tudi nadzorovanje kakovosti in izboljšal učinkovitost zdravstvenega sistema. Pomembna je tudi naložba v gradnjo gigabitne infrastrukture v povezavi s širokopasovnim omrežjem elektronskih komunikacij, za kar naj bi pridobili 30 milijonov evropskih sredstev. »Sredstva bodo namenjena zlasti tistim področjem, kjer zasebni ponudniki infrastrukture v bližnji prihodnosti ne bodo izboljšali,« pravijo v komisiji.
Na drugih področjih izstopajo še reforme za prehod h krožnemu gospodarstvu, reforma izobraževalnega kurikuluma in programov usposabljanja za boljše spoprijemanje z izzivi digitalne preobrazbe ter naložba v višini 189 milijonov evrov za infrastrukturo na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe.
Kaj sledi?
Skladno z načrtom bo torej Slovenija iz evropskega mehanizma za okrevanje prejela 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. S tem denarjem bo podprla 33 reform in 50 naložb, ki jih opredeljuje načrt. Po pozitivni oceni komisije mora slovenski načrt odobriti še Svet EU. To naj bi se predvidoma zgodilo v štirih tednih, nato pa bo Sloveniji predvidoma v treh mesecih na voljo 13-odstotno predfinanciranje, ki v našem primeru znaša 231 milijonov evrov.
