Od leta 2010 je bil izvršni direktor in pomočnik uprave v agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN), kasneje pa pomočnik uprave v njenem nasledniku Slovenskem državnem holdingu (SDH) ter Slovenski odškodninski družbi (Sod), preden je prevzel 2TDK, v katerem je po odhodu generalnega direktorja Metoda Dragonje edini član uprave. Ne glede na vodilne funkcije v medijsko izpostavljenih družbah pa se Žarko Sajič v javnosti le redko pojavlja.
Drugi tir je že vsaj dve leti najbolj izpostavljen vladni projekt. Vi ste bili na čelo podjetja, ki je zadolženo za vodenje tega projekta, začasno imenovani že 2. junija 2016, leto kasneje vas je nadzorni svet potrdil za polni mandat, pa vendar se doslej v zvezi s projektom niste javno izpostavljali, temveč sta vajeti prevzela minister in predvsem državni sekretar. Zakaj?Je to sploh pomembno? Mislim, da je bistveno, da kakovostno in strokovno delamo, medijsko izpostavljanje pa je bolj stvar osebnega značaja. Moje načelo je, da se posvečam predvsem vsebini. Seveda spoštujem pravico javnosti do informiranja in na zahteve medijev se kot družba odzivamo. 2TDK je bil do uveljavitve zakona o drugem tiru »in-house« podjetje znotraj infrastrukturnega ministrstva in izvajalec države. Pri takih podjetjih pa je značilno, da ima državni resor pomembno vlogo. Morda je za koga status družbe 2TDK nepomembna podrobnost, a z vidika funkcioniranja družbe, pristojnosti in nadzora, ni. Tudi pri drugem tiru ima ministrstvo zelo pomembno vlogo, saj gre za državno infrastrukturo.
Kako si razlagate aktualni zaplet oziroma napoved madžarskega premierja Viktorja Orbana, da bo izstopil iz sodelovanja?Za družbo je ključno, da ima zagotovljene vse potrebne vire, eden pomembnejših je kapital, torej 400 milijonov evrov. Po dosedanjih razgovorih z ministrstvoma za infrastrukturo in finance ne zaznavamo, da bi bil ta vir ogrožen. Če Madžarska ne bo sodelovala, se bo njen predvideni kapitalski vložek najverjetneje nadomestil iz proračuna. Obstajajo pa tudi druge možnosti, kot je denimo posojilo. Republika Slovenija bi imela s tem večji delež, kot je bilo sprva predvideno. Prepričan sem, da bodo viri financiranja zagotovljeni, tudi če bo prišlo do takih sprememb.
Kakšno je vaše stališče, je bolje predvideni madžarski vložek nadomestiti iz proračuna?Poslovodstvo načeloma ne komentira strukture deležnikov v gospodarskih družbah, za nas je ključno, da je kapital v celoti vplačan. Je pa kapital za družbo najugodnejši vir z vidika stroškov financiranja.
Nekateri ugledni ekonomisti pravijo, da je 200 milijonov evrov prenizek vložek tujega partnerja in da bi bilo potemtakem celo bolje zgraditi drugi tir brez Madžarov.Seveda se porajajo strokovne, akademske dileme, ali je predviden kapitalski vložek Madžarske prenizek ali previsok. Ocenjujem, da je 400 milijonov evrov skupnega kapitala primerna vsota za družbo, ki kandidira tudi za posojila in evropska sredstva. Pri izkoriščanju drugega tira pa si seveda želimo čim večji delež madžarskih logistov, kar pomeni, da bodo prihodki od proge višji.
Ali bomo, če Madžarska vendarle izstopi, izgubili tudi 109 milijonov evrov že odobrenih evropskih sredstev?Ne.
Ves čas se omenja tudi druge zaledne države. Se pogovarjate s katero konkretno?Mislim, da ne. Poslovodstvo tukaj ne sodeluje, to vodi glavni deležnik, država.
Ali drži, da nas samo še sprejem investicijskega načrta loči od začetka pripravljalnih del?Da.
Bo ta sprejet 4. decembra, kot napoveduje ministrica?Žalosti nas, da ni bil že sprejet. V 2TDK smo naredili vse, kar je bilo v naši moči. Vmes je imela vlada težave z vidika operativnosti, odprte so dileme v zvezi z Madžarsko in to je upočasnilo proces.
Torej ga takrat vlada kot skupščina še ne bo sprejela?Prepričan sem, da bo do takrat vse najpomembnejše že razčiščeno in bo vlada investicijski program sprejela v najkrajšem času.
Kdaj bo Kolektor začel pripravljalna dela?Če smo optimistični, konec leta 2018 oziroma v začetku 2019. To je odvisno tudi od Kolektorja, saj je lahko njihov odzivni čas med prazniki daljši. Imamo redne stike, zagotavljajo, da se bodo potrudili začeti čim prej.
Arheološka izkopavanja se bodo začela prej. Kdaj?Izvajalec je bil uveden v delo, potrebujemo še kulturnovarstveno soglasje. Predvidevam, da ga bomo dobili v največ desetih dneh. Takoj zatem bomo začeli arheološka izkopavanja. Torej decembra.
Vendarle je nekoliko ironično, da družba v popolni državni lasti, ki je na razpisu izbrala prav tako državni zavod za varstvo kulturne dediščine, da opravi arheološka izkopavanja, potrebuje še soglasje resorja, znotraj katerega deluje zavod, da začne izkopavanja.Kljub temu da smo v državni lasti, zaradi tega nimamo posebnih privilegijev. Zakon o varstvu kulturne dediščine predvideva postopke, ki se jih moramo investitorji držati, to je neizbežno. In da, to lahko povežemo tudi s splošno diskusijo o zbirokratiziranosti dolgih upravnih postopkov.
Kako dolgo bodo izkopavanja trajala?Gre za sedem lokacij, ponekod so med sondiranjem že zaznali ostaline iz rimskega obdobja. Smo družbeno odgovorni, s poslovnega vidika pa upamo, da bodo izkopavanja čim krajša. Po realni časovnici bi bila lahko terenska izkopavanja končana septembra 2019, raziskave ob gradnji, ki potekajo sočasno z izkopi, pa predvidoma do junija 2021.
Ali bodo hkrati potekala gradbena dela?Da, takšna je praksa.
Pravkar ste objavili razpis za izdelavo projektne dokumentacije, ki je prvi pogoj za razpis za izvajalca glavnih gradbenih del. Projektna dokumentacija bo predvidoma narejena čez sedem mesecev. Čez koliko časa bo objavljen razpis, s katerim boste iskali izvajalca glavnih del?V zadnjem četrtletju 2019.
Med drugim bodo gradili tudi osem predorov in pri tem bodo verjetno ključne reference. Jih kateri od slovenskih gradbincev dosega?Moje osebno mnenje je, da ne, ker na tem specifičnem področju tudi ni večjih gradbincev. A to ne pomeni, da ne bodo sodelovali v konzorciju s preostalimi referenčnimi izvajalci, kot se je dogajalo pri drugih večjih projektih, denimo gradnji druge cevi karavanškega predora. Upamo pa na velik odziv, ker to vpliva tako na kakovost kot na ceno. Zaznali smo velik interes.
Čigav?Od držav zunaj EU lahko omenim Kitajsko in Turčijo, za evropske države pa je znano, katere imajo širok spekter podjetij takih storitev: Avstrija, Nemčija, Španija in Francija med drugim. Pomembno pa ni le, kaj je predmet razpisa, ampak tudi, kdaj je razpis objavljen. Od tega je odvisen nabor nizkih ali visokih cen ponudb. Če ima določen ponudnik v določenem času odprtih veliko delovišč in zasedene resurse, potem, jasno, ne moremo pričakovati nizke cene ponudbe. Če pa je njegov interes čim prej pridobiti posel, bodo verjetno prispele ugodnejše ponudbe.
O ceni projekta bo odločal trg. Koliko pa je drugi tir do zdaj že stal?Če povzamem podatke, ki jih poznam, kajti do letošnjega oktobra nismo bili investitor, to je bil DRSI, okrog 60 milijonov evrov. To so potrjeni računi, niso pa upoštevani stroški, ki bodo šele nastali.
V javnosti se obračajo tudi ocene, razmeroma natančne, o tem, koliko bo projekt stal. Menite, da je to z vidika investitorja slab znak, saj vpliva na vrednost ponudb gradbincev?Špekulacije gotovo niso primerne, a prijavili se bodo profesionalci, ki si bodo naredili svoje izračune, ocenili konkurenco in trg ter podali ponudbe, ki jim bodo jamčile uspeh. Gotovo spremljajo znake v javnosti, a mislim, da bodo pri ponudbah realni glede na svoje zmožnosti.
Kdaj pričakujete, da bi se lahko realno začela glavna dela?V tretjem četrtletju 2020.
Ves čas izpostavljamo logistične tokove, ki nas po vseh straneh prehitevajo, denimo Avstrijce. Drugi tir se bo gradil vsaj sedem let. Mislite, da nas bodo blagovni tokovi do takrat obšli?Primerno bi bilo, da bi drugi tir zgradili prej. Ne včeraj, predvčerajšnjem. To bi Luki Koper omogočilo konkurenčnejši položaj, celotni logistiki pa razvoj. Strateški položaj Luke Koper oziroma ta logistična transportna pot je naša nafta, torej izjemna prednost, ki je druge države nimajo, in kot taka eden ključnih elementov pri strateškem razvoju države. Če bo drugi tir zgrajen v skladu s časovnico, ni razlogov, da ta koridor ne bi bil uspešen in rentabilen.
