To poudarja Damjana Ocvirk, direktorica Slovenije & Hrvaške v Trenkwalder, a hkrati opozarja, da UI spreminja tudi kompetence, ki bodo v prihodnosti prevzemale težo. Med njimi prednjači sposobnost ovrednotenja, prepoznavanja napak in umeščanja v pravi kontekst.

Kako bi Richard Trenkwalder, ki je ustanovil vašo agencijo leta 1985, pokomentiral uporabo UI v kadrovanju, zaposlovanju?

Bil je pionir agencijskega dela v Avstriji. Postavil je standarde na tem področju in poslovanje razširil v 17 držav srednje in vzhodne Evrope, kjer smo v večini prisotni še danes, večinoma držav že več kot 20 let, v Sloveniji že 25 leto. Verjamem, da bi tudi v umetni inteligenci prepoznal velik razvojni potencial.

Vseeno - v njenem središču je tehnologija in algoritmi, pri kadrovski stroki pa središči človek. Paradoks?

Na prvi pogled se morda res zdi, da se pojma izključujeta. Vendar se prav zato lahko zelo dobro dopolnjujeta. Umetna inteligenca lahko prevzame številne časovno zahtevne, ponavljajoče se in predvsem administrativne naloge, omogoča hitrejši dostop do informacij in analizo trga. Tako kadrovskim strokovnjakom ostane več časa za delo z ljudmi – za razumevanje njihovih ambicij, motivacije, vrednot in pričakovanj. Po drugi strani jim omogoča tudi več časa za odnose z naročniki, podrobnejše spoznavanje delovnih mest, poslovanja podjetij in njihove organizacijske kulture.

HR in UI

Popolno zaupanje v rezultate, ki nam jih UI ponuja, je nevarno. Še tako prepričljiv odgovor ne pomeni, da je vedno pravilen. Zaposlene moramo usposobiti, da znajo rezultate kritično ovrednotiti. Foto: iStock

Kako kadrovske agencije, kot je vaša, uporabljate umetno inteligenco?

Vključujemo jo v več faz kadrovskega procesa. Razvili smo tudi lastno UI-agentko Lino, v razvoju pa sta še Alex in Anna. Lina je v osnovi orodje za povezovanje oziroma ujemanje kandidatov z zaposlitvenimi priložnostmi (matching). Pomaga nam predvsem pri zbiranju informacij in začetni komunikaciji s kandidati. Njena velika prednost je, da je na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu, zato omogoča odzivnost tudi zunaj običajnega delovnega časa, ko imajo kandidati pogosto več časa za preverjanje zaposlitvenih možnosti na trgu. Še posebej učinkovita je njena pomoč pri projektih, ko naročnik v kratkem času potrebuje večje število novih sodelavcev.

Orodja umetne inteligence, kot so Gemini, Copilot, ChatGPT in Claude, uporabljamo tudi za analizo trga dela. V procesu predselekcije nam tehnologija pomaga pri preverjanju osnovne ustreznosti kandidatov glede na formalne zahteve delovnega mesta. Pri tem pa je pomembno razlikovati med formalno ustreznostjo in dejansko primernostjo kandidata. Presoja motivacije, vrednot, osebnostnih značilnosti, potenciala in ujemanja z organizacijsko kulturo ostaja v rokah naših kadrovskih strokovnjakov. Kandidat lahko izpolnjuje vse formalne pogoje, pa vendar ni prava izbira za podjetje. In obratno.

Kako UI spreminja zaposlitvene odločitve? Kako preprečiti, da bi algoritmi spregledali ustrezne kandidate, in kako zagotoviti, da bodo podjetja nove tehnologije uporabljala odgovorno?

Umetna inteligenca je predvsem dopolnila način iskanja in obravnave kandidatov. Omogoča nam, da v krajšem času opravimo več, tako ostane več časa, da kompetence tudi poglobljeno preverimo.

Pri tem se moramo zavedati, da so algoritmi dobri toliko, kolikor kakovostni so podatki, na katerih temeljijo, in kolikor dobro razumemo njihove omejitve. UI nam lahko pomaga pridobiti in obdelati informacije, vendar ne prepozna vedno kandidata, ki nima povsem standardnega življenjepisa ali svojih kompetenc ne predstavi na pričakovan način.

Prav zato je pomembna vloga naših senior kadrovskih svetovalcev, saj znajo prepoznati tudi tisto, česar ni mogoče razbrati zgolj iz življenjepisa. Tehnologija ne sme postati filter, ki ljudem zapira vrata, temveč orodje, ki nam pomaga prepoznati širši nabor potencialnih kandidatov. V kadrovanju namreč ne iščemo zgolj človeka, ki ustreza opisu delovnega mesta. Iščemo človeka, ki bo lahko uspešen v določenem okolju.

Kaj ostaja največji izziv?

Nobena organizacija ne bi smela uvajati umetne inteligence zgolj zato, ker je to trend. Največji izziv je, kako razviti kompetence zaposlenih, ki bodo omogočile, da bomo z njeno uporabo dosegli želene učinke. Izziv je kakovost podatkov in zaupanje v rezultate, ki nam jih UI ponuja. Še tako prepričljiv odgovor namreč ne pomeni, da je vedno pravilen. Zaposlene moramo usposobiti, da znajo rezultate kritično ovrednotiti, prepoznati morebitne napake in pomanjkljivosti ter jih umestiti v pravi kontekst. Poleg tehnološke pismenosti in strokovnega znanja bodo vse pomembnejše sposobnost kritičnega razmišljanja, analitičnost, postavljanje pravih vprašanj, prilagodljivost, sprejemanje odločitev v negotovih okoliščinah, čustvena inteligenca, komunikacijske sposobnosti, sodelovanje in sposobnost vodenja sprememb.

Kdo bodo zmagovalci prihodnosti?

Dolgoročno bodo najuspešnejše organizacije tiste, ki bodo znale povezati tehnološke zmožnosti z znanjem, izkušnjami in kompetencami svojih zaposlenih. Tehnologija zagotavlja hitrost, dostop do podatkov in učinkovitost, človek pa razumevanje, empatijo, izkušnje, presojo in odgovornost.

Priporočamo