Avstrijska Mesofa Vermögensverwaltungs, ki se je pred preimenovanjem leta 2023 imenovala Sberbank Europe in je bila v lasti ruske državne banke Sberbank, je zaradi razlastitve slovenske izpostave Sberbank marca 2022 na Splošno sodišče EU julija vložila tožbo zoper evropski parlament, svet EU, evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in enotni odbor za reševanje. Kot je razvidno iz pred dnevi objavljene tožbe v Uradnem listu EU, od njih terja solidarnostno izplačilo 173,4 milijona evrov za nastalo premoženjsko škodo in vsaj 450.000 evrov za nepremoženjsko škodo, skupaj z zamudnimi obrestmi za oba odškodninska zahtevka od dneva razlastitve do dneva izplačila odškodnine. Ob razlastitvi slovenske Sberbank je njena lastnica postala Nova Ljubljanska banka (NLB), kar jo je stalo 5,1 milijona evrov. V naslednjem koraku je NLB nekdanjo rusko banko preimenovala v N Banko, nato pa si jo pripojila.
Slovenska Sberbank je bila v neposredni lasti Sberbank Europe s sedežem na Dunaju. Po razlastitvi slovenske in hrvaške Sberbank ter ukinitvi poslovanja v Avstriji, kjer so bili varčevalci nazadnje poplačani zaradi zadostnega premoženja in kapitala, je bilo preostalo premoženje Sberbank Europe sredi leta 2023 prodano avstrijskemu poslovnežu Stefanu Zöchlingu, po poročanju dunajskega časnika Der Standard za 240 milijonov evrov.
Po ruskem vojaškem napadu na Ukrajino proti koncu februarja 2022 je bila Sberbank, ena največjih bank v Rusiji, sankcijsko izključena iz ameriškega finančnega sistema, kasneje pa tudi iz mednarodnega plačilnega sistema Swift, prek katerega potekajo bilijonske transakcije. Med slovenskimi komitenti Sberbank je zavladala panika, številni so začeli dvigovati denar, v zelo kratkem času, v dveh dneh, so se iz Sberbank odlile ogromne količine denarja. Razmere na slovenskem bančnem parketu so postale kaotične. Sledil je konec tedna, ko se je za kulisami v Frankfurtu, kjer domuje ECB, in v Bruslju ter tudi drugod marsikaj dogajalo, iskalo ustrezno rešitev in se jo naposled našlo.
V ponedeljek, 28. februarja, je ECB sporočila, da je po njenih ocenah Sberbank Europe »v stečaju ali na robu stečaja«. Banka Slovenije je zaprla poslovalnice Sberbank v Sloveniji in omejila kartično poslovanje; bančne kartice so se lahko uporabljale v omejenem obsegu, tako da je komitent dnevno ali dvignil na bankomatu ali skupaj porabil največ 400 evrov. Naslednji dan, ko so banke bile še naprej zaprte, je za slovenske komitente nastopil »dan odrešitve« skrbi, še posebej za tiste, ki so imeli na računih več kot 100 tisočakov, kar predstavlja najvišji znesek, do katerega bi za bančne vloge po zakonu jamčila država. Iz Banke Slovenije so namreč sporočili, da bo komitentom od naslednjega dne, 2. marca, omogočeno nemoteno poslovanje in razpolaganje s sredstvi. Pojasnili so, da bo slovensko izpostavo Sberbank prevzela NLB, in poudarili, da so s to rešitvijo ohranili finančno stabilnost v Sloveniji, brez obremenitve drugih bank ali državnega proračuna.
V Banki Slovenije so tudi povedali, da sta bili v nastalih razmerah za reševanje slovenske Sberbank na voljo dve možnosti: ali preneha poslovati in se varčevalce poplača v skladu s pravili jamstvene sheme, ali dobi novega lastnika, kar omogoča ohranitev vseh poslovnih odnosov, tako kreditojemalcev kot varčevalcev.
Očitki o kršitvi lastninske pravice
Kot so prepričani v Mesofi, so jih institucije EU, zoper katere so vložili tožbo, razlastile brez nadomestila v znesku, ki bi bil v razumnem razmerju z ekonomsko vrednostjo slovenske Sberbank. V utemeljitvi tožbe je Mesofa navedla več razlogov, na podlagi katerih zahteva ustrezno odškodnino kot nadomestilo za razlastitev.
Eden od njih je, da obstaja dovolj resna kršitev lastninske pravice na podlagi listine EU o temeljnih pravicah zaradi očitne in resne napake v zvezi s tem, kaj so tržni pogoji. »V tej zadevi napačna uporaba in razumevanje tržnih pogojev temeljita predvsem na očitno in zelo pomanjkljivem poročilu o vrednotenju, v katerem je bila ekonomska vrednost slovenske Sberbank močno podcenjena, kar je vplivalo na razumevanje tržnih pogojev, vključno z nadomestilom delničarjem za razlastitveni prenos delnic, pri katerem so bile storjene očitne in hude napake.
Drugi je, da je prišlo do dovolj resne kršitve lastninske pravice Mesofe zaradi nezakonitega, nereguliranega, nepreglednega in nepristnega razpisnega postopka za določitev nadomestila, ki ga je treba plačati slovenski izpostavi Sberbank. Med tožbenimi razlogi je bila tudi dovolj resna kršitev lastninske pravice Mesofe, ker dejansko določeno nadomestilo za slovensko Sberbank in iz tega izhajajoča odškodnina za Mesofo nista vzpostavila pravičnega ravnotežja med javnim interesom, ki se uresničuje, in varstvom temeljnih pravic tožeče stranke. Mesofa naj bi morala nositi nesorazmerno in pretirano breme, ne da bi prejela nadomestilo v znesku, ki bi bil v razumnem razmerju z dejansko ekonomsko vrednostjo slovenske Sberbank.«
ECB ocenila, da banke propadajo
Dan preden je NLB postala lastnica slovenske Sberbank, je evropska komisija sporočila, da je odobrila shemi za reševanje slovenske in hrvaške Sberbank, hčerinskih družb Sberbank Europe na podlagi shem, ki jih je sprejel enotni odbor za reševanje. Reševanje teh bank je bilo odobreno v okviru EU za sanacijo in reševanje bank – z orodjem za prodajo poslovanja. Medtem ko je lastnica slovenske Sberbank postala NLB, je hrvaška Sberbank prešla v last Hrvaške poštanske banke.
»Shemi za reševanje smo odobrili skladno z okvirom EU za reševanje, saj so bili izpolnjeni pogoji za reševanje, določeni v tem okviru: banke so propadale, zunaj reševanja ni bilo rešitev zasebnega sektorja in nadzornih ukrepov, ki bi preprečili njihov propad, reševalni ukrep je bil potreben tudi v javnem interesu,« so pojasnili v evropski komisiji. Po drugi strani so se organi EU odločili, da reševanje Sberbank Europe v Avstriji ni potrebno in da bo ta banka likvidirana skladno z avstrijskim insolvenčnim postopkom.
Pred to odločitvijo je ECB v ponedeljek, 28. februarja, ocenila, enotni odbor za reševanje pa to razglasil, da trije bančni subjekti – v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji – propadajo ali bodo verjetno propadli zaradi hitrega in velikega dviga vlog po uvedbi mednarodnih sankcij proti Rusiji. Enotni odbor je nato uvedel 48-urni moratorij, da bi ocenil, ali bi bilo reševanje potrebno v javnem interesu za zagotovitev nadaljevanja kritičnih funkcij, ohranitev finančne stabilnosti in zaščito vlagateljev. Kot je nazadnje odločil, je bilo reševanje v javnem interesu za slovensko in hrvaško Sberbank, ne pa za avstrijsko, se pravi Sberbank Europe.
Reševanje za lastnike Sberbank boljše kot stečaj
Na podlagi uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje enotni odbor za reševanje sicer lahko odloči, da je treba banko reševati, če propada ali bo verjetno propadla, če ni na voljo alternativnih zasebnih rešitev in je ukrep reševanja potreben v javnem interesu. V tem primeru evropski komisiji predloži shemo reševanja, ta pa ji mora nato bodisi nasprotovati bodisi jo odobriti.
Pred letošnjo vložitvijo odškodninske tožbe zoper organe EU so tožbo proti evropski komisiji in enotnemu odboru za reševanje na Sodišče EU leta 2022 vložili v moskovski centrali Sberbank. V tožbi je ta zahtevala, naj Splošno sodišče EU podporno shemo za reševanje slovenske Sberbank, vključno s poročilom o vrednotenju enotnega odbora za reševanje, razglasi za nično. Tem zahtevam Splošno sodišče EU v sodbi, ki jo je izdalo novembra lani, ni prisluhnilo, februarja letos pa je Mesofa, kot se imenuje Sberbank Europe po preimenovanju, na Sodišče EU vložila pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno.
V začetku leta 2025 je enotni odbor odločil, da delničarjem Sberbank, na katere je vplival ukrep reševanja v zvezi s slovensko in hrvaško Sberbank, ni pripadalo nobeno nadomestilo. Ugotovil je namreč, da so bili v postopku reševanja v boljšem položaju, kot bi bili v okviru običajnega stečajnega postopka. Sprejeta odločitev med drugim temelji na vrednotenjih Sberbank v obeh državah, ki jih je opravil neodvisni cenilec.