Dizel se je najbolj podražil v ZDA, in sicer od začetka vojne z Iranom februarja za 94 odstotkov. A tudi v Evropi in Aziji ne za dosti manj. Pri nas bi bila cena na bencinskih črpalkah še veliko višja, če vlada ne bi znižala trošarin ter odpravila prispevka za energetsko učinkovitost in okoljske dajatve na emisije ogljikovega dioksida.
Težave v vseh sektorjih
Kot piše spletna stran pariškega dnevnika Le Monde, je Rusija do letos poleti izvozila 800.000 sodčkov dizla na dan, s čimer je pokrila 10 odstotkov svetovnih potreb. A julija je Rusija zaradi ukrajinskih napadov na rafinerije, ki so povzročili pomanjkanje na domačem trgu, ustavila izvoz dizla.
To pojasni del dviga cen dizla. Pa tudi zakaj Trump od Zelenskega zahteva, da ustavi napade na ruske rafinerije. Dvig cen dizla namreč povzroča težave kmetovalcem, gozdarjem, prevoznikom in gradbenemu sektorju tudi v ZDA, kjer bodo čez sedem tednov delne kongresne volitve, Trumpu pa grozi, da bo – tudi zaradi višjih cen bencina – izgubil podporo spodnjega doma in morda tudi senata.
Del podražitve cene dizla pa je zaradi zaprtja Hormuške ožine in iranskih napadov na rafinerije zalivskih držav. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo je izvoz dizla iz zalivskih držav avgusta dosegel povprečno 390.000 sodčkov na dan, kar je komaj četrtina količine, kakršna je bila pred začetkom ameriško-izraelskih napadov na Iran 28. februarja.
Stave na konec vojne
Poleg tega so v evropskih državah stavili na to, da se bo vojna z Iranom končala pred koncem poletja, zato so v zadnjih mesecih porabili skoraj vse zaloge dizla, pa tudi bencina, kerozina in plina. Zdaj pa je jasno, da bo vojna z Iranom trajala še dolgo. Še več, z napadi Hutijev na naftovode in plinovode v Savdski Arabiji se vojna zaostruje. Torej morajo evropske države zdaj, ko so zaloge prazne, po višjih cenah kupovati te energente. ZDA so sicer izvoznik nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina, a ameriški potrošniki prav tako občutijo rast cen teh energentov na svetovnem trgu.