Slovenska naftna družba Petrol je prejšnji teden objavila podatke o poslovanju v lanskem letu. Na uspešnost njihovega poslovanja vplivajo gibanje cen na naftnem trgu, gibanje tečaja ameriškega dolarja proti evru ter gospodarske razmere v Sloveniji in državah bivše Jugoslavije, kjer delujejo. Poleg tega imajo vpliv na poslovanje še splošne gospodarske razmere v posamezni državi in regulirano oblikovanje cen naftnih derivatov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Črni gori, medtem ko se cene v Srbiji, BiH in na Kosovu oblikujejo tržno.
Prodaja naftnih derivatov, plina in preostalih energentov ostaja še vedno glavno področje poslovanja Petrola. Zaradi zasičenosti domačega trga na tem področju svojo rast usmerjajo v države bivše Jugoslavije, kjer rastejo bodisi s prevzemi bodisi s postavitvijo lastnih bencinskih servisov. Glavni problem, s katerim se srečujejo na teh trgih, je predvsem zastarela tehnologija. Krepijo pomen preostalih energetskih področij, kot je prodaja zemeljskega plina in električne energije, v družbi GEN-I so 50-odstotni lastniki.
Kazalnik, pri katerem je najmanj vpliva enkratnih dogodkov, je kosmati poslovni izid iz poslovanja in zato najbolj primeren za oceno uspešnosti, se je v lanskem letu povečal za 11 odstotkov in je znašal 325,6 milijona evrov. Poslovni izid iz poslovanja so povečali za 29 odstotkov in je znašal 81 milijonov evrov. Največje rasti dosegajo s prodajo električne energije, ki trenutno še ne predstavlja pomembnejšega deleža v poslovanju družbe. Opazno so se povečale slabitve družbe, in sicer v višini 28,5 milijona evrov, medtem ko so leto poprej znašale 3,6 milijona evrov.
Družba Petrol je torej izključno prodajalec naftnih derivatov, torej na koncu verige, medtem ko večje naftne družbe delujejo na področju iskanja, pridobivanja in predelave nafte. Dolgoletna povprečja kažejo, da prinaša najvišje marže črpanje nafte, sledi predelava (trenutno sicer pod velikim pritiskom na marže), najnižje pa prodaja naftnih derivatov. Od naftnih družb regije srednje, vzhodne in južne Evrope (na primer OMV, MOL, OMV Petrom, INA), s katerimi konkurirajo na posameznih trgih, imajo kar trikrat nižjo maržo, saj vsi ti konkurenti delujejo še na drugih, bolj donosnih področjih naftne verige. Primerjava z največjimi svetovnimi naftnimi družbami, ki imajo največji delež prihodkov iz naslova črpanja nafte (na primer Exxon Mobile, Royal Dutch Shell), pokaže še večjo razliko. Te družbe v času rasti nafte opazno povečujejo dobiček in posledično rast na borzi, medtem ko se je delnica Petrola prebudila šele pred kratkim. Bo tudi vstala?
Opozorilo: Ta izjava ne pomeni ponudbe oziroma povabila k ponudbi za nakup ali prodajo obravnavanih finančnih instrumentov ter ne predstavlja priporočila za nakup ali prodajo katerih koli finančnih instrumentov.
