Parlamentarni odbor za kulturo se bo prihodnji teden sestal na nujni seji in razpravljal o vlogi ministrstva za kulturo ob prevzemu največjega lastnika medijev v Sloveniji. »Lahkotnost, s katero je ministrstvo za kulturo zavrglo vlogo za odločanje o nakupu Pro Plusa in se opredelilo kot nepristojno, se zdi nesprejemljiva. Tovrstna koncentracija lahko uniči medijsko krajino oziroma resno ogrozi pravico državljanov do objektivne in resnične informacije ter kakovostnih medijev,« je ob tem dejal Dragan Matić (SMC), predsednik odbora za kulturo.
Za največji posel na področju medijev ministrstvo ni pristojno
Družba s sedežem v Luksemburgu Slovenia Broadband (lastniške povezave so prikazane v grafiki) je na kulturno ministrstvo dala vlogo za odobritev nakupa Pro Plusa. Posel, vreden 230 milijonov evrov, je največji v Sloveniji na področju medijev od osamosvojitve. Ministrstvo za kulturo pa o tem, ali naj odobri nakup, sploh ni odločalo. »Zakon o medijih daje ministrstvu pravico odločanja o izdaji soglasja zgolj v primeru, ko gre za pridobitev več kot 20 odstotkov deleža izdajatelja televizijskega programa,« so pojasnili. Slovenia Broadband ne kupuje izdajateljev medijev, temveč njihovega lastnika, ki pa neposredno ni vpisan v razvid medijev kot izdajatelj. Toda Pro Plus ni le 100-odstotni lastnik Pop TV in Kanala A, temveč se tudi sam opredeljuje kot »vodilna medijska hiša v Sloveniji«. Medijski zakon hkrati tudi določa, da »operater, ki izvaja telekomunikacijske storitve, ne more biti tudi izdajatelj televizijskega programa,« a to drži zgolj za neposredne povezave, ne pa za posredne povezave znotraj skupine.
»Zato je moralo ministrstvo vlogo zavreči,« so sklenili na ministrstvu. »Če se bo izkazalo, da Slovenia Broadband na slovenskem medijskem trgu nastopa neposredno kot telekomunikacijski operater in hkrati neposredni izdajatelj medijev Pop TV in Kanal A (kar iz vloge ni bilo razvidno), bo o tem, ali gre za prekršek, presojal inšpektorat za kulturo in medije,« so dodali ter hkrati zavrnili možnost, da bi o prevzemu še enkrat odločali.
V preteklih dneh je lahkotnost njihovega odločanja začudila tudi premierja Mira Cerarja, ki je od ministra Toneta Peršaka zahteval pojasnila (iz ministrstva nam odgovora g. Peršaka niso želeli posredovati). Odgovornost so na ministrstvu medtem prenesli na Agencijo za varstvo konkurence (AVK), za katero upajo, da bo o odobritvi posla »presodila v skladu s svojo funkcijo«.
V AVK trenutno pridobivajo dokumentacijo od subjektov, ki delujejo na upoštevnih trgih, nato pa bodo odločili. Zoper njihovo odločitev ni mogoča pritožba, sprožiti je mogoče zgolj upravni spor.
Hkrati lastnik infrastrukture in generator vsebin
»Ministrstvo za kulturo, ki je zavezano k uresničevanju javnega interesa na področju medijev, spominja na ministra iz Andersenove pravljice, ki kima, kako lepa so cesarjeva nova oblačila, in še nadaljuje, ko je že vsem jasno, da je cesar gol,« je ravnanje ministrstva komentiral profesor na fakulteti za družbene vede (FDV) Igor Vobič. »Vpeto v različne interesne spone se je ministrstvo zateklo v zakonsko luknjo, iz katere prepričuje, da nima pristojnosti, pri čemer si ni prizadevalo, da bi si pristojnosti razširilo – ne zdaj ne v preteklosti. Če bo kimala tudi AVK, bo ta posel pomembno zaznamoval razmerja in dinamiko na trgu telekomunikacij in medijev,« opozarja Vobič.
United Group leta 2015 s Telemachovim prevzemom Tušmobila ni postal le lastnik največjega kabelskega operaterja v Sloveniji, temveč tudi tretjega največjega mobilnega operaterja, zdaj pa si prizadeva še za nakup podjetja, ki je posredno največji ponudnik medijskih vsebin. Z drugimi besedami, pod eno streho se združujeta največja igralca na svojem področju, ki sta hkrati lastnik infrastrukture in generator vsebin. Tovrstna vertikalna integracija omogoča lastnikom, da lahko zgolj z manevri v podjetjih vplivajo na vedenje potrošnikov ter s tem na svoj dobiček. »Telemach lahko omogoči favorizacijo, recimo, spletne televizije Voyo oziroma vse spletne ponudbe, ki jo ustvarja Pop TV. Z upočasnjevanjem bi lahko diskriminiral druge ponudnike vsebin in tako omogočil boljši položaj spletni ponudbi, ki jo ustvarjajo mediji v lasti skupine, saj ima kot operater odločilen vpliv na uspeh ali propad medija. Kabelski operater bo dobil tudi neposreden vpogled v vedenje gledalcev televizije ali uporabnikov spletne ponudbe ter s temi podatki ustvarjal prednost pred drugimi,« opozarja profesor na FDV Marko Milosavljević.
So ministri za nakup vedeli?
»Ta primer razkriva daljnosežne težave in skrite težnje medijske zakonodaje, v kateri so prikrojene luknje, ki so nastale pod vplivom klientelističnih lobijev in v skladu z interesi nosilcev družbene moči, pri čemer so predvidene blage sankcije in šibak nadzor med drugim omogočali problematično privatizacijo, zlorabe medijev z oglaševanjem in koncentracijo,« strne Vobič.
Nekateri znaki kažejo, da so bili določeni ministri o namerah, morda celo o konkretnem prevzemu, obveščeni že maja. Tedaj se je predsednik KKR Global Institute David Petraeus srečal s Cerarjem. »Predsedniku vlade so predstavili svoje poslovanje v regiji in dosedanje naložbe,« so takrat sporočili iz Cerarjevega kabineta. Pozneje se je Petraeus sestal s finančno ministrico Matejo Vraničar Erman in ji »predstavil ključne naložbe, ki jih imajo v Sloveniji, ter možnost njihove rasti. Izkazal je zanimanje za Slovenijo kot naložbeno destinacijo, kjer želijo povečati svojo navzočnost,« so sporočili iz kabineta ministrice po sestanku. Nato se je oglasil še pri ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju, kjer ga je spremljal tudi Marko Šter, direktor slovenskega Telemacha in član upravnega odbora United Group, ki sta ministru omenila »možnost investicij KKR v slovenske mobilne komunikacije ter možnosti povezovanja na področju internetne varnosti,« so tedaj povedali na ministrstvu. O konkretnih investicijah pri nas se Petraeus ni pogovarjal, zatrjujejo sogovorniki. Ali so ga v kabinetih ministrov ob tem, ko je govoril o širitvi svoje mreže, vprašali, kaj konkretno ima v mislih, niso povedali.
