Uprava Premogovnika Velenje in invalidskega podjetja HTZ bo danes zjutraj s tamkajšnjimi sindikalisti (ponovno) poskušala najti skupen jezik, če ga ne bodo, pa predsednik Sindikata delavcev rudarstva in energetike Asmir Bećarević ne izključuje stavke v prihodnjih tednih. »Dogovora o izplačilu nagrade še vedno ni. O tem naj bi se pogovarjali šele konec januarja ali februarja, izplačilo naj bi prišlo v poštev šele marca,« pojasnjuje Bećarević. A (ne)izplačilo božičnice, zaradi katerega so se odločili za stopnjevanje sindikalnih aktivnosti, je le kaplja čez rob, pravi.
Družba se pobira iz rdečih številk
Delovne razmere in odnos do zaposlenih so v edinem delujočem premogovniku v Sloveniji vedno slabši, in če tega delavci ne bodo zajezili, četudi s stavko, se bo že zdaj visoko število bolniških odsotnosti še zvišalo, varnost na delu in odnosi med zaposlenimi pa slabšali, pravi Bećarević.
V upravi vidijo stvari drugače. »Uspešnost poslovnega leta je mogoče meriti, ko je to računovodsko zaključeno, zato se bo o rezultatih in možnostih stimulativne nagrade delavcem vodstvo pogovarjalo v začetku leta 2018.« Menijo, da so zaostrovanje pritiskov na vodstvo in grožnje s stavko popolnoma neupravičeni. »Stimulacija v višini 1,94 odstotka na izvršene delovne dni bo izplačana v začetku leta 2018. Obenem se je podjetje dogovorilo še za izplačilo razlike regresa za leto 2016, ki bo izplačana 22. decembra letos,« so dodali.
Družba se sicer počasi pobira iz rdečih številk; lani so ob dobrih 117 milijonih evrov prihodkov leto končali s 770.000 evri dobička. Še vedno pa jih pesti za 17 milijonov evrov dolgoročnih in 28,8 milijona evrov kratkoročnih obveznosti. V družbi poudarjajo, da so letos zajezili stroške materiala in storitev, »medtem pa je viden negativni odklon pri strošku dela, predvsem iz naslova nedoseženega sporazuma za leto 2017 ter počasnejšega upokojevanja tistih, ki izpolnjujejo pogoje. Plan proizvodnje premoga bo dosežen, plan z vidika poslovanja pa bo po trenutnih ocenah približno 1,3 milijona evrov pod načrtovanim,« ocenjujejo.
Sindikalno stopnjevanje pritiska v Premogovniku Velenje (ta je pod okriljem Holdinga Slovenske elektrarne v državni lasti) je nekoliko presenetljivo, saj v kolektivni pogodbi (ali drugih aktih) družbe izplačilo božičnice, 13. plače ali drugih izrednih nagrad ni opredeljeno. V marsikaterem državnem podjetju, denimo Luki Koper ali Darsu, pa tudi v Leku, je izplačilo božičnice oziroma izredne nagrade določeno v kolektivni pogodbi.
Božičnice spravile na noge delavce v Gorenju in Heliosu
Tudi v Gorenju imajo izplačilo nagrad zapisano v aneksu k podjetniški kolektivni pogodbi, kljub temu pa so božičnice v minulem tednu načele živce tamkajšnjim delavcem. Nestrpni so postali, ker jih uprava do tedaj ni obvestila o višini božičnice – četudi v upravi poudarjajo, da ta nikoli ni bila vprašljiva – zato je del zaposlenih ustavil delovni proces in zahteval odgovore. Božičnica bo izplačana v enaki višini kot lani, 600 evrov bruto. Neuradno smo izvedeli, da vodstvo družbe trenutno preučuje, kaj se je med uporom zaposlenih sploh dogajalo, potem pa se bodo odločili o morebitnih sankcijah.
Te pa so že izključili v Heliosu, kjer so se delavci uprli nekaj dni pozneje. »Uprava ne bo sprožila nikakršnih ukrepov,« so sporočili iz družbe, kjer imajo izplačilo izrednih nagrad ob koncu leta prav tako določeno v podjetniški kolektivni pogodbi. Uprava je delavce v začetku meseca obvestila, da bodo vsi zaposleni, ki prejemajo več kot 1500 evrov osnovne bruto plače, prejeli 200 evrov bruto božičnice, tisti, ki prejemajo manj kot 1500 evrov osnovne bruto plače, pa 350 evrov bruto. To se je zaposlenim zdelo prenizko, zato so se uprli s spontano stavko. Po poldrugem dnevu stavke so se z vodstvom dogovorili za izplačilo višje božičnice, 500 oziroma 300 evrov fiksnega dela, prvi znesek za osnovne bruto plače, nižje od 1500 evrov, drugi za plače, višje od tega. Družba je sicer lani dosegla 174 milijonov evrov prihodkov in leto končala s 17 milijoni evrov dobička.
Sindikalist Andrej Zorko iz ZSSS je za Dnevnik medtem poudaril, da je zahteva zaposlenih, da so tudi sami tako ali drugače udeleženi pri dobičku družbe, ne glede na to, ali je to določeno v kolektivni pogodbi ali ne, legitimna.
