Neuradni viri trdijo, da položaj zanima poslanca SDS Andreja Širclja, ki se ga je pred časom omenjalo kot kandidata za predsednika uprave NLB.
Nadzorni svet SID banke ima po zakonu sedem članov, od tega pet predstavnikov strokovne javnosti (neodvisnih strokovnjakov), en član je predstavnik finančnega ministrstva, en pa predstavnik ministrstva za gospodarstvo. Dosedanji nadzorni svet so sestavljali Andreja Kert, nekdanja vodja direktorata za premoženje na finančnem ministrstvu, zdaj zaposlena na Univerzi v Ljubljani, direktor GZS mag. Samo Hribar Milič, ekonomista dr. Aleš Berk Skok in dr. Marko Jaklič, investicijski bančnik mag. Gregor Kastelic, dr. Peter Kraljič, nekdanji direktor in partner svetovalne službe McKinsey, ter Hugo Bosio, direktor in lastnik podjetja Bosio.
Vlada jih je zamenjala z člani, ki so ali blizu posamezni politični opciji oziroma so celo člani strank in torej niso neodvisni strokovnjaki. Novi nadzorniki SID banke so namreč postali Štefan Grosar, predsednik upravnega odbora OZS, mag. Marjan Divjak, v prvem mandatu Janševe vlade zaposlen v njegovem kabinetu, sicer mož šefinje kabineta Nike Dolinar Divjak, Martin Jakše, nekdanji član računskega sodišča in član DeSUS, Matej Runjak s finančnega ministrstva, Robert Ličen, predsednik nadzornega sveta Peka in pred volitvami 2008 ministrski kandidat zdaj opozicijske SD, Milan Matos, nekdanji direktor Mladinske knjige, ki je kandidiral na listi NSi, in Janez Tomšič, podpredsednik SLS.
Predsednik slednje Radovan Žerjav je SID banko pred kratkim že omenjal kot "smer možne rešitve" za gradbeno podjetje Primorje. Po pravilih Evropske unije bi to sicer verjetno veljalo za državno pomoč, saj je SID banka v državni lasti in zakonske regulative financiranja podjetij v težavah tem načeloma ne dovoljujejo. Ideja, da bi SID banka pomagala podjetjem, ki so v finančnih težavah, in tako šla na pot preoblikovanja v "slabo banko", je sicer že stara. Med podjetji, ki so jih banki za komitente predlagali različni gospodarski ministri, se je znašel celo Vegrad, a je banko pred političnimi pritiski pogosto zaščitil prav strokovni nadzorni svet. Poleg Primorja se med projekti, ki naj bi jih financirala SID banka, omenja še Radeče papir. Velike politične pritiske naj bi predstavniki sedanje vlade izvajali tudi zaradi omahovanja pri sprejemu odločitve, ali naj SID banka kot agent države zavaruje kreditna tveganja posla družbe Riko Janeza Škrabca v beloruskem Minsku. Spomnimo, gre za gradnjo hotelskega kompleksa Kampinski, pri kateri sodeluje tudi drugi najbogatejši Belorus Jurij Čiž, zaradi katerega je Slovenija pred nekaj tedni izrazila pomisleke o sankcijah Evropske unije proti osebam in podjetjem iz Belorusije.
Tudi ideja o zamenjavi Svilana ni nova, zanjo naj bi si prizadeval že nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, a naj bi ga pred pritiski ubranil takratni minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Ta je poskrbel tudi za politično razbremenitev banke. Pred spremembo zakona o SID banki so bili člani nadzornega sveta banke, ki je sicer v 100-odstotni državni lasti, namreč ministri. Pri zasledovanju ideje, da naj nadzor nad razvojno banko prevzamejo neodvisni strokovnjaki, se je zakon leta 2009 spremenil.
Uprava SID banke je očitno začutila, da se pripravljajo spremembe v upravljanju banke, saj je še ta teden javnost obvestila o svojih dosežkih v minulem letu. Izpostavila je zlasti svojo dejavno vlogo pri kreditiranju podjetij. Tako so lani neposredno ali posredno prek poslovnih bank 1066 podjetjem namenili 764 milijonov evrov. Kritikov delovanja SID banke sicer ni malo, očitajo pa ji predvsem preveliko zadržanost pri reševanju posameznih družb.
katja.svensek@dnevnik.sivesna.vukovic@dnevnik.si
