Krka je na lestvici največjih, ki je sestavljena upoštevajoč prihodke, sredstva, kapital, število zaposlenih, čisti dobiček in EBITDA, na prvem mestu šesto leto zapored. Pred tem je bil največji Dars. Matična družba Krka je lani prihodke od prodaje povečala za pet odstotkov na 1,86 milijarde evrov, čisti dobiček pa za 23 odstotkov na 395,4 milijona evrov.
Na drugem mestu je Dars (549,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, 161,5 milijona evrov čistega dobička), na tretjem Petrol (4,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje, 172,5 milijona evrov čistega dobička). V prvi deseterici sledijo družbe HSE, Gorenje, Lek, Novartis, Telekom Slovenije, Luka Koper in Gen.
"Pregled poslovanja največjih slovenskih podjetij sporoča, da rast že dolgo ni več samoumevna. V letu izbruha trgovinske vojne je imelo približno vsako tretje podjetje z lestvice Top 101 težave s povečevanjem prihodkov, pritiski na stroške – predvsem dela, a tudi številnih storitev – pa so dodatno načeli dobičkovne marže," so zapisali v poslovnem mediju.
Več kot 40 odstotkov obravnavanih velikanov je ustvarilo slabši rezultat po davkih kot leto prej. Slika v izkazih uspeha zato ni tako prepričljiva, kot smo bili vajeni v nekaterih boljših letih minulega desetletja, pravijo pri Financah in dodajajo, da pa to ne pomeni, da so se omajali temelji. "Bilance največjih podjetij ostajajo trdne, zadolženost se je v povprečju zmanjšala, kapital pa se je v virih financiranja še okrepil," so navedli.
Prihodki od prodaje so se lani povečali
Prihodki od prodaje vseh slovenskih družb skupaj so se lani povečali za 3,3 odstotka, kar je približno toliko, kot je znašala inflacija. Prihodki največjih podjetjih na lestvici Top 101 so se v povprečju zmanjšali za pol odstotka.
Na vrhu lestvice najboljših – pri sestavljanju katere so vključili družbe, ki so v zadnjih treh letih izkazovale pozitiven kapital, EBITDA, EBIT in čisti dobiček, upoštevali pa so medletno rast prihodkov od prodaje ter EBITDA za leti 2025 in 2024, dobičkonosnost sredstev, kapitala, maržo EBIT, dodano vrednost na zaposlenega in uvrstitev po velikosti – je drugo leto zapored Kolektor Etra.
Družba je z novim letom rasti prihodkov, predvsem pa dobička, dodatno dvignila že tako visoko postavljeno letvico, pravijo pri Financah. Prihodke od prodaje je povečala za 26 odstotkov na 365,2 milijona evrov, pri čemer je 341,1 milijona evrov ustvarila na tujih trgih. Dobiček iz poslovanja je znašal 141,3 milijona, čisti dobiček 118,4 milijona. Marža EBIT je tako znašala skoraj 39 odstotkov. Dodana vrednost na zaposlenega je dosegla 271.000 evrov, donosnost kapitala 77,6 odstotka.
Na drugem mestu je SŽ-ŽGP Ljubljana, družba iz skupine Slovenskih železnic, odgovorna predvsem za gradnjo železnic. Ob rastočih investicijah v infrastrukturo so prihodke od prodaje okrepili za 84 odstotkov na 108,3 milijona evrov, čisti dobiček pa skoraj podvojili na 14,2 milijona evrov.
Tretja najboljša je Zlatarna Celje, ki je prihodke od prodaje povečala za 86 odstotkov na 218,9 milijona evrov, EBIT za 96 odstotkov na rekordnih 23,7 milijona evrov. Tudi čisti dobiček bil s 17,7 milijona evrov rekorden.
V prvi deseterici najboljših sledijo družbe Nomago, CGP, Rastoder, Container, Izoteh, IMP Promont in KZPS.
Na lestvici manjkajo številna velika podjetja
V nasprotju s povprečnim slovenskim podjetjem, ki je ustvarilo za tri odstotke boljši dobiček iz poslovanja pred amortizacijo, se najuspešnejši velikani ponašajo s petodstotno rastjo tega rezultata. "Ta podatek sporoča, da je bilo leto 2025 zahtevno tudi za uspešnejše velikane, v preteklosti smo bili vajeni opazno večjih rasti. To je odsev nekaterih specifik v panogah, predvsem odsotnosti presežkov v predelovalni industriji," pravijo pri Financah.
Na lestvici najboljših je nekaj uspešnih podjetij iz predelovalne dejavnosti, ki se lahko pohvalijo z velikimi tržnimi deleži v nišah, še vedno so skupna lastnost nekaterih rešitve za zeleni prehod, več predstavnikov pri vrhu kot v preteklosti ima panoga logistike, še vedno pa razpredelnica sporoča dobro poslovanje nekaterih velikih trgovcev s specializiranim blagom in prodajalcev prek spletnih kanalov, ugotavljajo avtorji lestvice.
Pri sestavljanju lestvice niso upoštevali podružnic tujih družb (ki lahko za javno objavo v Ajpesu uporabijo revidirano poročilo matične tuje družbe), finančnih in holdinških družb, paradržavnih skladov in tistih, ki svojega poslovanja še niso objavili v GVIN in tudi niso sodelovali v anketi Financ ali niso poslali zadosti podatkov. Tako med drugimi manjkajo veliki trgovci, kot so Mercator, Spar, Lidl in Hofer, nekatera pomembna podjetja iz predelovalne panoge, kot so Sij Acroni, AquafilSLO in nekatere družbe iz skupine Kolektor, ter iz energetike, kot je Termoelektrarna Šoštanj.