Pred dnevi je evro dosegel najnižjo vrednost v primerjavi z dolarjem v zadnjih 17 mesecih. Takrat je bilo za en evro mogoče dobiti 1,1161 dolarja. Pred enim letom je razmerje med valutnim parom evro-dolar znašalo 1,16, na začetku letošnjega leta 1,175, proti koncu januarja okoli 1,2 dolarja, kar je predstavljalo najvišjo vrednost v zadnjem letu. Za evro je bilo treba včeraj odšteti 1,12 dolarja.
Za zniževanje vrednosti evra proti dolarju v zadnjem času enega od ključnih razlogov predstavljajo finančne težave Francije, kjer javni dolg znaša okoli 120 odstotkov BDP, proračunski primanjkljaj pa naj bi letos znašal 5,4 odstotka BDP. Ekonomisti iz londonske banke Barclays so pred dnevi pojasnili, da je francoska vlada sicer pripravila proračun za prihodnje leto, katerega cilj je zmanjšati proračunski primanjkljaj s 5,4 na pet odstotkov BDP, vendar je malo verjetno, da bo Francija dosegla svoje fiskalne cilje, je poročal CNBC. Po prepričanju analitikov iz nizozemske finančne skupine ING pripravljeni proračun, četudi bi bil v celoti potrjen, ne bi rešil strukturnih fiskalnih težav Francije. »Proračunski primanjkljaj bi ostal previsok, medtem ko bi se izdatki, povezani s staranjem prebivalstva in za obresti, še naprej povečevali. Zato bo morala prihodnja vlada sprejeti nadaljnje težke odločitve.« Ob tem so v ING poudarili, da doslej še nihče od predsedniških kandidatov za volitve v prihodnjem letu ni predstavil dovolj podrobnega načrta, v okviru katerega bi pojasnil, katere izdatke bi zmanjšali, katere davke bi spremenili in kako bi javni dolg nazadnje stabilizirali.
Medtem ko se Francija spopada z visoko zadolženostjo, mora plačevati visoke obresti za izdane obveznice, kar pomeni, da servisiranje visokega dolga postaja čedalje dražje. Razlika v donosih med francoskimi obveznicami in nemškimi obveznicami, ki veljajo za varno zatočišče, se je po poročanju Reutersa pred dnevi povečala na 1,6 odstotka, kar predstavlja največjo razliko po krizi državnih dolgov na evroobmočju leta 2011. Zatem se je razlika nekoliko zmanjšala, vendar še vedno ostaja zelo visoka.
Pomemben razlog za zniževanje vrednosti evra v primerjavi z dolarjem v zadnjem času je tudi monetarna politika ameriške centralne banke (Fed). Ta je septembra ključno obrestno mero zvišal za 0,25 odstotka, na razpon od 3,75 do štirih odstotkov, kar je predstavljalo prvo povišanje obrestne mere po treh letih, letos pa bi lahko sledil še en dvig. Svojo odločitev so v Fedu utemeljili z naraščajočo inflacijo. Po drugi strani je Evropska centralna banka (ECB) temeljne obrestne mere letos zvišala že dvakrat, vsakič po četrtinko odstotka, trenutno pa znašajo od 2,50 do 2,90 odstotka. Višje obrestne mere v ZDA pomenijo selitev kapitala z evroobmočja v ZDA, s čimer se vrednost dolarja v primerjavi z evrom povečuje.
Zniževanje vrednosti evra se čuti v Sloveniji
Zniževanje vrednosti evra slovenski potrošniki že občutijo. Po svetu se z nafto trguje v dolarjih, zniževanje vrednosti evra v razmerju do dolarja pa pomeni, da morajo države evroobmočja za nakup nafte, ob že tako višjih cenah zaradi vojnih razmer na Bližnjem vzhodu, realno plačevati še višje zneske. To bi lahko prispevalo h krepitvi inflacije, ki se v zadnjih mesecih povečuje. Po prvih ocenah Eurostata je bila medletna inflacija na evroobmočju septembra 3,8-odstotna, kar je bilo 0,6 odstotne točke več od medletne inflacije v avgustu. Na območju evra predstavlja septembrska inflacija najvišjo stopnjo inflacije po septembru 2023. Cene energije, ki jih poganjajo naraščajoče cene nafte, so se septembra v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za 18,8 odstotka, v avgustu pa za 14,3 odstotka. Krepitev inflacije bi lahko privedla do dodatnega naraščanja ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB), kar v naslednjem koraku pomeni naraščanje obrestnih mer v poslovnih bankah, s tem pa dražja stanovanjska in potrošniška posojila. S ciljem ukrotiti inflacijo je ECB letos že dvakrat – najprej junija, nato še septembra – povišala temeljne obrestne mere, vsakič za po četrtinko odstotka.
Višje obrestne mere sicer povišujejo tudi depozitne obrestne mere. Toda kot smo lahko spremljali v obdobju visoke inflacije, poviševanje depozitnih obrestnih mer slovenskim bankam ni šlo ravno dobro od rok, kar jim je omogočalo kovanje visokih zaslužkov. Medtem ko se z vrednostjo evra draži uvoz iz ZDA, se po drugi strani ceni izvozno blago na ameriški trg, kar povečuje ameriško povpraševanje po blagu, proizvedenem na evroobmočju. Po podatkih Statističnega urada RS so slovenska podjetja lani v ZDA izvozila za 1,35 milijarde evrov blaga, v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa za 1,14 milijarde evrov.