Rok za rešitev za NLB se po Šušteršičevih besedah izteče 20. aprila, saj mora NLB do 30. junija doseči devetodstotni količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala. Da bi strateški vlagatelj v osmih tednih sprejel odločitev o vstopu v NLB, ki potrebuje 400 milijonov evrov, opravil skrbni pregled banke, ki traja okoli dva meseca, ter se hkrati z državo in belgijsko KBC dogovoril o soupravljanju banke, je malo verjetno. Kot najbolj realna možnost se po trditvah naših virov tako še vedno kaže dokapitalizacija s strani Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), Mednarodne finančne korporacije (IFC) ali v skrajnem primeru skozi javno prodajo delnic. Da bi lahko v tako kratkem času pri dokapitalizaciji sodelovali le EBRD, IFC ali belgijska KBC, ki banko že poznajo, je sredi februarja povedal tudi predsednik uprave NLB Božo Jašovič.
Naši viri blizu vlade sicer pravijo, da naj bi bil interes vlagateljev v NLB velik, da je s potencialnimi vlagatelji že navezoval stike, pa je potrdil tudi Šušteršič. S tem ko je vlada včeraj potrdila predlog sektorske politike za finančni sektor (v NLB, NKBM in Zavarovalnici Triglav želi ohraniti vsaj 25-odstotni delež plus eno delnico), pa se lahko pogajanja tudi uradno začnejo. Pogajalsko skupino bo skupaj z ministrstvom za finance oblikovala AUKN. Ta naj bi sicer že vseskozi vodila pogajanja s potencialnimi vlagatelji v našo največjo banko, a v Dnevniku smo že večkrat poročali, da je po naših informacijah AUKN doslej za dokapitalizacijo NLB naredila bore malo. Kaj je v dosedanjih pogovorih dosegel upravljalec državnega premoženja, zanima tudi vlado. Ta je AUKN namreč naložila, da jih obvesti o dosedanjih razgovorih o dokapitalizaciji NLB. Po neuradnih informacijah naj bi dali agenciji za odgovor deset dni časa.
Vlada je od AUKN zahtevala tudi pojasnila, kako so izvedli dokapitalizacijo NKBM, nato bodo na vladi po Šušteršičevih besedah ocenili, "če je tak način smiseln". Spomnimo, pri dokapitalizaciji NKBM so morala na zahtevo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) državna podjetja - Pošta Slovenije, Eles in Gen Energija - sodelovati v višini skupaj nekaj manj kot 48,3 milijona evrov. Glede na padec vrednosti delnice NKBM so omenjena tri podjetja doslej izgubila več kot 30 milijonov evrov. Takratna opozicija, zdaj vladna koalicija, je zelo ostro kritizirala potezo AUKN in malo verjetno je, da bi zdaj ugotovili smiselnost dokapitalizacije banke prek državnih podjetij.
katja.svensek@dnevnik.si
