Milijon evrov za nadomestila plač ter sredstva za usposabljanje, izobraževanje in nagrade v višini 50.000 evrov bodo zagotovili s prerazporeditvijo iz proračunskih postavk aktivne politike zaposlovanja.
Shema velja za panoge proizvodnje oblačil, usnja in usnjenih izdelkov, nekovinskih mineralnih izdelkov, kovin, kovinskih izdelkov, motornih vozil, vozil ter pohištva. Velja tudi za tiskarsko dejavnost.
Namen ukrepa je v času zmanjšanih naročil ohranjati delovna mesta in zaščititi podjetja pred odpuščanji. Podjetja v omenjenih panogah lahko delu svojih zaposlenih skrajšajo delovni čas začasno za tri mesece. Pogoj je, da vsaj 30 odstotkom zaposlenim ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Da je to res, morajo potrditi s pisno izjavo.
Upravičena podjetja ne smejo biti v postopku stečaja ali likvidacije oziroma imeti neplačanih obveznosti do države, hkrati pa tudi ne smejo biti (ne)posredni uporabnik državnega proračuna. Prav tako si ne smejo izplačevati dobičkov in dividend.
Pod temi pogoji lahko napotijo zaposlene na čakanje za pet do 20 ur tedensko. Za ta del delovnega časa, ko zaposleni ne delajo, država odobri nadomestilo v višini 60 odstotkov izplačane bruto plače delavca.
Shemo predvideva junija lani sprejeti zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki ga je vlada pripravila s ciljem, da bi lahko v času kriz in naravnih nesreč zaščitili podjetja in delovna mesta.
Država je skrajšanje delovnega časa doslej subvencionirala v dveh obdobjih, prvič v času gospodarske krize letih 2009-2012 in drugič v času pandemije covida-19. Obakrat je šlo za interventni ukrep, zdaj pa je vzpostavljena stalna shema.