Sodišče je potrdilo, da ključni pogodbeni dokumenti, na podlagi katerih je slovenska družba uveljavljala lastništvo patentnih pravic in izključne distribucijske pravice za proizvode CIM, niso bili veljavno sklenjeni, so v imenu stečajnega upravitelja avstrijske družbe Bia Separations danes sporočili iz agencije Propiar.
Deželno sodišče v Železnem je v sodbi z dne 13. maja lani ugotovilo, da so bili sporni dokumenti dejansko ustvarjeni bistveno pozneje, kot je bilo navedeno v njihovi vsebini, naknadno spreminjani in antidatirani brez ustreznih odobritev, vse z namenom škodovanja avstrijski družbi.
Takšni dokumenti zato niso mogli predstavljati veljavne pravne podlage za prenos pravic intelektualne lastnine. Višje deželno sodišče na Dunaju je te ključne ugotovitve v celoti potrdilo.
Na podlagi sodbe mora slovenska družba v stečajno maso plačati približno 1,22 milijona evrov skupaj s štiriodstotnimi letnimi obrestmi od 1. januarja 2022. Višje deželno sodišče je preostali del denarnega zahtevka zavrnilo.
Hkrati je potrdilo obveznost razkritja, katere patentne pravice so bile od 20. aprila 2015 prenesene na družbo Sartorius BIA Separations, ter obveznost te družbe, da stečajni masi poroča o prihodkih od prodaje izdelkov CIM zunaj Slovenije od tega datuma naprej.
Na podlagi teh podatkov bo po navedbah stečajnega upravitelja mogoče določiti morebitne dodatne finančne zahtevke stečajne mase. Izpolnitev teh obveznosti lahko omogoči uveljavljanje bistveno višjih zahtevkov, kot so bili že prisojeni.
Višje deželno sodišče na Dunaju ni dopustilo redne revizije na avstrijsko vrhovno sodišče, zato je zoper sodbo dopustna le izredna revizija.
Po stečaju leta 2015 avstrijsko podjetje v prisilno poravnavo
Avstrijski Bia Separations je bil vrsto let 75-odstotni lastnik istoimenskega slovenskega podjetja, ki ga je ustanovil Štrancar in je tudi njegov generalni direktor. Ustanovljeno je bilo leta 2007, vanj pa so denar vložili nekatere družbe tveganega kapitala, zasebni vlagatelji in dobavitelji slovenske Bia Separations z Nizozemske, Nemčije in Avstrije. Obe podjetji je vodil Štrancar, tudi sam manjši solastnik avstrijske Bia Separations.
Leta 2015 je avstrijska Bia Separations končala v stečaju, nato pa tri leta pozneje med prisilno poravnavo slovenskega podjetja s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala, ki jo je sprožil Štancar, ostala še brez lastniškega deleža v slovenski Bia Separations. Novi lastniki te so tako postali upniki, ki so dolgove podjetja pretvorili v kapital. Med njimi so bili tudi Štrancar, drugi vodilni v Bia Separations in poslovni partnerji, ne pa tudi vlagatelji, ki so v podjetje vlagali prek Avstrije.
Štrancarju očitajo zlorabo prisilne poravnave
Avstrijci so odškodninsko tožbo vložili, ker menijo, da je avstrijska Bia Separations izgubila svoj delež v slovenskem podjetju zaradi nezakonitih dejanj. Vztrajajo, da je Štrancar zlorabil institut prisilne poravnave s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala, saj da je bilo podjetje Bia Separations takrat vredno več, kot je prikazoval Štrancar. Že nekaj mesecev po začetku prisilne poravnave je slovenska Bia Separations po navedbah Avstrijcev ustvarjala dobiček, v letu 2020 pa je bila prodana nemškemu Sartoriusu, ki je za ajdovsko družbo takrat odštel 360 milijonov evrov.