Pretekli teden so dogajanje na finančnih trgih zaznamovali predvsem ponoven skok cen energentov, rast zahtevanih donosnosti obveznic in okrepljena pričakovanja o nadaljnjem zviševanju obrestnih mer. Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu je ceno nafte brent potisnilo nad 100 dolarjev za sod, s tem pa se je med vlagatelje vrnil strah, da bi lahko energetski šok ponovno okrepil inflacijske pritiske.
Osrednja zgodba tedna je bila ponovno cena nafte. Stopnjevanje napadov na ladijski promet in energetsko infrastrukturo na Bližnjem vzhodu je še dodatno omejilo pretok surove nafte skozi Hormuško ožino, skozi katero je pred začetkom vojne potekala približno petina svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Cena nafte brent se je v četrtek zvišala za več kot šest odstotkov, v petek pa je med trgovanjem dosegla skoraj 110 dolarjev za sod.
Po novicah o prizadevanjih za začasni dogovor glede plovbe skozi Hormuško ožino se je cena nekoliko znižala in teden zaključila pri približno 105 dolarjih, vendar je bila na tedenski ravni še vedno več kot osem odstotkov višja. Višje cene energije so hitro vplivale tudi na inflacijska pričakovanja in obvezniške trge, donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice je poskočila na skoraj 5 odstotkov na leto. Na rast inflacijskih tveganj se je odzvala tudi ECB, ki je v četrtek že drugič letos zvišala ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Depozitna obrestna mera tako po novem znaša 2,5 odstotka. ECB je ob tem zvišala inflacijske napovedi in sedaj pričakuje, da bo povprečna inflacija v območju evra letos znašala 3 odstotke, prihodnje leto pa 2,5. Predsednica ECB Christine Lagarde se glede prihodnjih odločitev ni zavezala vnaprej določeni poti, vendar je poudarila povečana tveganja, da bi lahko višje cene energije postopoma vplivale tudi na širšo rast cen. Dodatno zviševanje obrestnih mer zato ostaja možno.
Višje obrestne mere in rast obvezniških donosnosti so pritisnile na vrednotenja delnic in evropski delniški trg je v četrtek dosegel najnižjo raven v zadnjih dveh mesecih. Podobna zgodba se je odvijala tudi v ZDA. Avgustovske cene življenjskih potrebščin so se glede na predhodni mesec zvišale za 0,4 odstotka, medletna inflacija pa je ostala pri 3,4 odstotka. Osnovna inflacija brez hrane in energentov je znašala 2,4 odstotka, vendar je bila mesečna rast nekoliko višja od pričakovanj. Po objavi so terminski trgi verjetnost, da bo ameriška centralna banka na septembrskem zasedanju zvišala obrestno mero za 0,25 odstotne točke, povečali na skoraj 90 odstotkov. Ob makroekonomskih temah je pozornost vlagateljev še naprej usmerjena tudi v razvoj umetne inteligence.
Dobro sprejeti so bili rezultati družbe Oracle, katere prihodki so se v zadnjem četrtletju povečali za 30 odstotkov, na 19,3 milijarde dolarjev. Še več pozornosti je pritegnil podatek, da je družba samo v zadnjem četrtletju sklenila za več kot 30 milijard dolarjev novih pogodb za uporabo infrastrukture umetne inteligence. Skupna vrednost že sklenjenih pogodb, ki še niso priznane v prihodkih, pa je dosegla kar 664 milijard dolarjev. Del skrbi glede izredno visokih investicij v podatkovne centre je ublažil tudi podatek, da pomemben delež novih projektov financirajo kupci s predplačili ali lastno strojno opremo. Zanimiva novica je prišla tudi iz družbe Qualcomm, ki je z Amazonom sklenila dolgoročno sodelovanje pri razvoju prilagojenih čipov za poganjanje modelov umetne inteligence ter hitrih optičnih povezav za podatkovne centre. Dogovor je pomemben predvsem za Qualcomm, ki želi svojo močno prisotnost na trgu čipov za pametne telefone razširiti tudi na hitro rastoči trg infrastrukture za umetno inteligenco. Pozornost je pritegnil tudi Apple, ki je predstavil svoj prvi prepogljivi telefon iphone duo, s čimer želi povečati prisotnost v segmentu premijskih prepogljivih naprav. Naprava bo v ZDA stala 1999 dolarjev. Cena delnice je v tednu dni pridobila skoraj 4 odstotke.