Trgovska veriga v BiH bi lahko bila kot del Skupine Mercator z razvejeno mrežo prodajaln po državah, nastalih iz nekdanje Jugoslavije, najprej naprodaj. Za njen nakup se po zatrjevanju naših virov zanimajo tako bosanska trgovska veriga Bingo kot nekateri premožni vlagatelji iz arabskega sveta. Prevzem prodajaln v Republiki Srbski pa naj bi zanimal naložbenike iz Srbije.
Neuradno smo izvedeli, da vodstvena posadka Agrokorja z Antejem Ramljakom na čelu morebitni prodaji Mercatorja ne nasprotuje. Seveda za primerno ceno. Povedano z drugimi besedami to pomeni, da se s prodajo nikamor ne mudi. Ali je bil izražen interes za prevzem bosanskih trgovin, v Mercatorju niso konkretno odgovorili. Povedali pa so, da so pripravljeni na več možnosti razvoja in da vsako zanimanje, posebno če gre za več ponudb, potrjuje velik potencial, ki ga ima družba v regiji. »Takšno zanimanje pa se mora pokazati v konkretni ponudbi, kar velja tudi za trg Bosne in Hercegovine,« so poudarili v Mercatorju. Koliko je po ocenah vreden bosanski del Mercatorja, ni znano, zagotovo pa bi bil njegov prevzem zaradi precejšnjega premoženja velik zalogaj.
Če bo bosanska trgovina nazadnje prodana, bodo izkupiček prejele Mercatorjeve banke upnice. Po zadnjih javno dostopnih podatkih s konca septembra lani je takrat neto finančni dolg Skupine Mercator znašal dobrih 794 milijonov evrov, kar je bilo 5,9 odstotka manj kot leto prej.
Skoraj celotno premoženje Mercatorja je obremenjeno, na nepremičninah pa so v vseh državah, kjer družba posluje, vknjižene hipoteke v višini največ milijarde evrov. V imenu bank upnic jih je še pred Agrokorjevim prevzemom oziroma v času, ko so bankirji Mercatorju reprogramirali posojila, vknjižila londonska družba Glass Trust Corporation. Ta je v poslu nastopila kot agent bank upnic.
Mercator je svoje prodajalne na bosanskem trgu spet začel upravljati konec lanskega oktobra, od leta 2014, ko je bila slovenska družba prevzeta, pa jih je upravljala Agrokorjeva trgovska veriga Konzum. Le sprememba imena je bila vzrok za to, da se je v številnih prodajalnah, predvsem v Republiki Srbski, čez noč krepko zmanjšal promet. Koliko od približno 80 prodajaln v BiH, ki jih upravljajo, je v njihovi lasti in koliko jih imajo najetih, v Mercatorju niso razkrili. Iz letnega poročila za leto 2013, ko Mercator še ni bil v lasti Agrokorja, pa je razvidno, da je bil takrat lastnik 32 prodajaln za izdelke za vsakdanjo rabo. Trgovin s športno opremo (Intersport), tekstilom (Modiana) in kozmetiko, ki so bile leta 2016 prodane, je bilo 21. Približno 60 prodajaln Drvoprojekta je Mercator v BiH leta 2011 dolgoročno najel.
Bosanski Mercator prispeval k vrtoglavi izgubi
Eden ključnih povodov, da je Mercator v BiH spet prevzel upravljanje lastnih nepremičnin, je bil v tem, da mu Konzum dlje časa ni plačeval najemnin. Zato je bila hčerinska družba Mercator – BH prisiljena slabiti terjatve do družb Skupine Agrokor v višini 12,5 milijona evrov. Celotne terjatve do družb Skupine Agrokor, ki niso del Skupine Mercator, so bile oslabljene v višini 46 milijonov evrov. To je v veliki meri pripomoglo tudi k vrtoglavi izgubi, ki je leta 2016 znašala 73 milijonov evrov, medtem ko je Skupina Mercator leta 2015 dosegla približno 20 milijonov evrov čistega dobička.
Kako so lani poslovali na bosanskem trgu, v Mercatorju niso razkrili. Pojasnili pa so, da je odziv kupcev na prenovljene ponudbo in storitve, ki so posledica ponovnega vstopa Mercatorja na ta trg, zelo dober. Dobro poslovanje bo imelo tudi posebno težo pri morebitnih odločitvah o prodaji verige bosanskih prodajaln, ki bi jih sprejemali na podlagi konkretnih ponudb.
