Zavod za blagovne rezerve je doslej sklenil 55 pogodb za dobavo zaščitne opreme, pljučnih ventilatorjev in naprav za oskrbo s kisikom. Njihova skupna vrednost je 181 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost. Petnajst pogodb je že izpolnjenih, 34 jih je odprtih, šest pa jih je propadlo. Medtem ko je skupna vrednost izpolnjenih pogodb 3,2 milijona evrov, so bile propadle vredne kar 55 milijonov evrov.
Podjetniki v prevelikih čevljih
O propadlih poslih s podjetjema Labena (6,4 milijona evrov) in MD Global (10 milijonov evrov) smo že pisali, vse pa prekaša podjetje Joca Pečečnika Public Digital Infrastructure, ki sicer proizvaja inovativne samopostrežne terminale. Zavodu za blagovne rezerve bi moral do 3. aprila za slabih 30,94 milijona evrov brez DDV priskrbeti pet milijonov mask različnih vrst, pol milijona zaščitnih oblek in 400.000 zaščitnih očal. Čeprav obljubljenega podjetje ni izpolnilo, je včeraj z zavodom sklenilo skoraj popolnoma enako pogodbo, le da se je strošek prevoza povečal za 50.000 evrov, tako da zdaj znaša 5,55 milijona evrov. Opremo mora dostaviti v dveh tednih.
Tako ima Public Digital Infrastructure spet največjo pogodbo za zaščitno opremo z zavodom. Na drugem mestu je podjetje Acron, ki ima tri pogodbe v skupni vrednosti 29,74 milijona evrov brez DDV za maske FFP2 po 3,2 oziroma 3,9 evra za kos. Dostavlja jih postopoma in je od zavoda doslej dobil okoli 625.000 evrov z DDV. V Arconu je zaposlena mama obrambnega ministra Mateja Tonina, zato posle pregleduje komisija za preprečevanje korupcije, z zavoda pa so že sporočili, da jih ne bodo prekinili, ker je podjetje zanesljiv dobavitelj. Lastnik Acrona Samo Lampret pravi, da že več let sodelujejo z velikim kitajskim podjetjem Deli Group, ki med drugim proizvaja zaščitne maske. »Prav medsebojno zaupanje je bilo temelj za pridobitev posla v času, ko močnejše in bogatejše države pritiskajo na proizvajalce in prodajalce zaščitne opreme,« pojasnjuje.
Izjemno predplačilo
Na ministrstvu za gospodarstvo trdijo, da zaščitno opremo plačajo po dobavi, pljučne ventilatorje pa plačujejo vnaprej, ker gre po njihovem za kompleksnejša naročila. Če izvzamemo ventilatorje, je zavod za blagovne rezerve vnaprej plačal samo podjetju Dobnik Trade, trdijo na ministrstvu. To podjetje je 18. marca z zavodom sklenilo pogodbo za milijon kirurških mask, že dva dni zatem dobilo nakazano celotno plačilo (597.800 evrov z DDV), mask pa še ni dobavilo. Na ministrstvu so nam pojasnili le to, da je bilo predplačilo zavarovano.
Za ventilatorje je zavod doslej plačal dobrih 11 milijonov evrov (ali 13,4 milijona evrov z DDV), v celoti pa je bilo izpolnjeno samo eno naročilo. Podjetje Gorenje je namreč dobavilo 46 naprav za dobra dva milijona evrov z DDV. Največ ventilatorjev je obljubilo podjetje GenEplanet diagnostika, ki je že dobilo 8,7 milijona evrov in mora do naslednje srede dostaviti 220 naprav. Eden od poslov za ventilatorje pa je že propadel, saj je štiri milijone evrov težka pogodba s podjetjem Mesi, ki je v lasti vplivne družine Dimnik, stornirana, čeprav je bil rok dobave šele 30. april. V tem primeru predplačila niti ni bilo, saj Mesi ni dostavil bančne garancije in je že prej odstopil od pogodbe.
Ob začetku epidemije je bilo v Sloveniji 167 ventilatorjev, ocenjevalo pa se je, da bi potrebovali najmanj 200 ali celo 1200 dodatnih. Zdaj zmerni optimisti računajo, da jih je v državi že dovolj, odprte pogodbe zavoda pa predvidevajo, da jih bomo dobili še 287. Relativno ugoden razplet epidemije pa vsaj za zdaj ni zmanjšal potrebe po zaščitnih maskah, pričakujemo jih več kot 53 milijonov.
Močna odstopanja od povprečne cene
Pregled cen zaščitnih mask po pogodbah, ki jih je zavod za blagovne rezerve sklenil z dobavitelji, priča o precejšnjih nihanjih cen. Poročali smo že, da Slovenija za kirurške maske plačuje v povprečju pol evra, za zaščitne maske FFP2 in FFP3 pa malo manj kot tri evre in pol. Kljub temu nekatere cene od povprečja močno odstopajo.
Tako je denimo podjetje Medicop sklenilo pogodbo, po kateri bo predvidoma dostavilo 49.000 zaščitnih mask FFP2 po 6,24 evra za kos in 50.000 kirurških mask po 0,85 evra. Po drugi strani pa so bile sklenjene tudi precej ugodne ponudbe za nabavo zaščitnih mask. Med njimi je Pečečnikova, ki med drugim vključuje dobavo dveh milijonov mask FFP2 za zgolj 1,85 evra na kos, vendar je ta posel, kot rečeno, enkrat že propadel oziroma ni bil izpeljan v pogodbenem roku.
Tudi sicer so bili doslej izpeljani predvsem posli z višjimi cenami. Maske FFP2 je zavod za blagovne rezerve prejel po štirih pogodbah, cene zanje pa so se gibale od 4,2 do 4,5 evra za kos.
Najbolj so se podražile kirurške maske
Kot nam je zaupal uvoznik zaščitne opreme, ki je v poslu že dlje časa, z zaščitno opremo pa zalaga predvsem industrijo (tudi v času epidemije zaščitnih mask ne dobavlja zavodu za blagovne rezerve, temveč strankam iz industrije), so se v času epidemije najbolj podražile kirurške maske. Če jih je bilo prej mogoče kupiti po pet do devet centov za kos, se danes najnižje cene gibljejo okoli pol evra, ponekod pa se povzpnejo celo do 90 centov za kos.
Pri zaščitnih maskah FFP2 in FFP3 nekaterih proizvajalcev je prav tako prišlo do precejšnje podražitve, za nameček pa se te maske med seboj tudi precej razlikujejo po kvaliteti. Po besedah našega sogovornika se tako denimo maske ameriškega giganta 3M, ki veljajo za visokokakovostne, še niso podražile in ohranjajo ceno okoli 2,5 evra. Je pa seveda po njihovih maskah ogromno povpraševanja in do njih ne more vsakdo. Po drugi strani so med epidemijo močno poskočile cene različnih azijskih, predvsem kitajskih proizvajalcev mask tipa FFP2 in FFP3. Pred epidemijo jih je bilo mogoče kupiti za okoli pol evra na kos, zdaj pa so se podražile tudi do 3,5 evra za kos. Končne cene so lahko še precej dražje, saj svoje pristavijo še posredniki, prav tako se je precej podražil tudi transport.
»Veljavne zakonodaje« ni bilo
V zvezi z nabavami zaščitne opreme neposredno iz tujine, ki se jim je Slovenija odrekla, se medtem ni spremenilo nič: »Zavod ni in ne bo izvajal neposrednih predplačil kitajskim ali drugim dobaviteljem, saj večinoma zahtevajo 100-odstotni avans. Tovrstne transakcije so za Slovenijo preveč tvegane. Ne bom dovolil, da se na račun davkoplačevalcev zlorabljajo javna sredstva. Kaj drugega jaz nikoli nisem izjavil,« se je na twitterju oglasil gospodarski minister Zdravko Počivalšek, potem ko se je izkazalo, da je gospodarsko ministrstvo – milo rečeno – zavajalo, da lahko po veljavni zakonodaji Slovenija zaščitno opremo kupi le prek slovenskih dobaviteljev in da neposredno s proizvajalci ali dobavitelji iz tujine ne more poslovati. S takšnim stališčem so denimo ignorirali ugodno ponudbo kitajskega državnega podjetja Sinofarm, trenutno pa se blamirajo z neodzivnostjo pri ponudbi kitajskega trgovca Alibaba.
A kot smo poročali, so si na gospodarskem ministrstvu tovrstno zakonsko prepoved preprosto izmislili. Odgovornosti za zavajanje Počivalšek ni prevzel, po uradni različici naj bi do napake s sklicevanjem na zakonodajo, ki ne
obstaja, prišlo v službi za odnose z javnostjo.
