Število stečajev v Nemčiji, eni od ključnih trgovinskih partneric v Sloveniji, se v zadnjem času izrazito povečuje. Po pojasnilih družbe Coface, ki se med drugim ukvarja z zavarovanjem terjatev in bonitetnimi ocenami podjetij, je število stečajev v Nemčiji na enajstletnem vrhu, napovedi za letošnje leto pa se še poslabšujejo. Lani so v Nemčiji razglasili dobrih 24.000 stečajev, kar v primerjavi z letom pred tem predstavlja desetodstotno rast in največ po letu 2014. Leta 2025 se je število stečajev v Nemčiji povečevalo že četrto leto zapored.
Po pojasnilih Cofacea so se kreditni pogoji zaostrili že v zadnjem četrtletju lanskega leta. Komercialne banke so omejile dostop do posojil, zlasti za podjetja v nepremičninskem sektorju, gradbeništvu in predelovalni industriji. Delež slabih posojil se je zvišal na 1,7 odstotka, kar je največ po letu 2018, banke pa tudi za letos napovedujejo nadaljnje zaostrovanje pogojev financiranja. »Dobički 40 največjih nemških podjetij, ki kotirajo na borzi, so lani znašali okoli 111 milijard evrov, kar je toliko kot leto pred tem, merjeno v realni vrednosti pa četrtino manj kot leta 2021. Avtomobilski proizvajalci Volkswagen, Mercedes-Benz in BMW so v letu 2025 skupaj ustvarili 19,8 milijarde evrov čistega dobička, predlani pa 26 milijard evrov,« so pojasnili v Cofaceu.
Od epidemije covida naprej se nemško gospodarstvo ni realno povečalo, so opozorili v Cofaceu. Po dveh zaporednih letih krčenja je bila gospodarska rast lani skromna, po ocenah Cofacea pa bodo napovedani fiskalni spodbujevalni ukrepi zaradi geopolitičnih razmer delno izničeni. Napoved rasti BDP so letos znižali na 0,8 odstotka, medtem ko naj bi inflacija znašala 2,4 odstotka, so dodali v Cofaceu.
Težave z iskanjem premoženja
Število stečajev se v zadnjem času nekoliko povečuje tudi v Sloveniji. Po izrazito nizkem številu stečajev v letih 2022 in 2023 ima v letošnjem letu vsak od 160 aktivnih stečajnih upraviteljev enega ali dva stečaja več v primerjavi s časom izpred enega leta, je pojasnila Špela Vizjak, predsednica Zbornice upraviteljev Slovenije.
Kot članica mednarodnih združenj stečajnih upraviteljev zaznava ogromen porast začetkov stečajnih postopkov v Nemčiji. »Po nekaterih podatkih bi bilo lahko v Nemčiji več stečajev, kot jih je bilo po izbruhu finančne krize leta 2009, kar je bistveno več kot v Sloveniji. Obstaja domneva, da se v Sloveniji stečajni postopki še vedno sprožajo prepozno, čeprav je v zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju podrobno opredeljeno, v katerih primerih vse morajo odgovorne osebe predlagati začetek insolvenčnih postopkov.« Ob tem je poudarila, da se pogostokrat dogaja, da premičnega premoženja, kot so proizvodni stroji, sploh ni v prostorih stečajnega dolžnika oziroma ga upravitelj ne more najti, pri čemer naj bi se prodajalo tudi po delih v tujino.
Po podatkih Ajpesa je bilo lani v Sloveniji začetih 1052, leto pred tem pa 999 stečajnih postopkov. Od vseh stečajev v letu 2025 so jih 923 sprožile gospodarske družbe, preostalo pa samostojni podjetniki in drugi poslovni subjekti. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo sproženih 285 stečajev, v enakem obdobju lanskega leta pa 258. Insolvenčnih postopkov prisilne poravnave, ki pogostokrat predstavljajo le injekcijo na smrt bolnemu, je bilo v prvem kvartalu letos začetih pet, v celotnem lanskem letu devet, leta 2024 trije, leta 2023 pa osem.