Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se v Evropi in Evropski uniji med avgustom 2021 in avgustom 2026 v povprečju zvišale za 34 odstotkov, kažejo podatki Eurostata, ki jih je analiziral Euronews Business. Največjo rast so zabeležili na Madžarskem, kjer so bile cene višje za 57 odstotkov, sledili sta Bolgarija s 54 in Romunija s 53 odstotki. Najmanj, za 21 odstotkov, so se podražili hrana in brezalkoholne pijače na Cipru. Med 35 evropskimi državami, vključenimi v širšo primerjavo, je bila rast najnižja v Švici, kjer je znašala pet odstotkov.
V Sloveniji so cene zrasle za 35 odstotkov, kar je malenkost nad povprečjem EU. Na Hrvaškem za 43, v Italiji za 30, v Avstriji pa za 32 odstotkov.
Poseben primer je Turčija, kjer so se cene hrane in brezalkoholnih pijač v petih letih zvišale kar za 752 odstotkov. Euronews turško rast povezuje z dolgoletno visoko inflacijo, h kateri je prispevalo tudi močno slabljenje lire. Na cene so vplivali dražji uvoženi izdelki in proizvodni vložki, med drugim zaradi denarne politike, ki je do leta 2023 kljub visoki inflaciji temeljila na zniževanju obrestnih mer.
Na evropsko rast cen hrane je medtem poleg že prisotnih inflacijskih pritiskov vplivala tudi ruska invazija na Ukrajino, ki je povečala stroške energije, gnojil in transporta ter povzročila motnje na kmetijskih trgih.
Minimalne plače so večinoma rasle hitreje
Minimalne plače so se v večini od 26 primerjanih evropskih držav prav tako zvišale. Na Madžarskem se je zakonsko določena minimalna plača v lokalni valuti povečala za 93 odstotkov, v Nemčiji za 46, Španiji za 29 in Franciji za 20 odstotkov. V Turčiji je bila rast še izrazitejša, saj se je minimalna plača povečala za 823 odstotkov. Več kot podvojila se je tudi v Srbiji, za 103 odstotke, in Črni gori, za 102 odstotka.
V Sloveniji je bruto minimalna plača zrasla za 45 odstotkov, na Hrvaškem pa za 86 odstotkov. Italija in Avstrija nimata zakonsko določene minimalne plače. Najnižje plače urejajo s kolektivnimi pogodbami.
Tudi tako za oceno dejanske spremembe kupne moči ni dovolj primerjati odstotkovne rasti plač in cen. Euronews je zato izračunal, koliko hrane bi lahko kupil delavec z eno bruto minimalno plačo avgusta 2021 in koliko avgusta 2026. Izračun pri tem ne upošteva davkov, najemnin in drugih življenjskih stroškov, zato ne kaže celotnega razpoložljivega dohodka gospodinjstva.
Največja izguba na Malti, največja rast na Balkanu
V treh od 26 držav je minimalna plača v primerjavi s cenami hrane izgubila kupno moč. Na Malti je delavec z minimalno plačo lahko leta 2021 kupil 100 primerljivih košaric hrane, pet let pozneje pa le še 94, kar pomeni šestodstotni padec. V Španiji je bila izguba petodstotna, v Franciji pa štiriodstotna.
Največjo rast kupne moči sta zabeležili Srbija in Črna gora, kjer se je količina hrane, ki jo je bilo mogoče kupiti z minimalno plačo, povečala za 37 odstotkov. Za več kot petino se je kupna moč glede hrane povečala tudi na Hrvaškem, v Albaniji, Romuniji, na Madžarskem, v Bolgariji in Litvi. Na Irskem se je povečala za deset odstotkov, v Nemčiji za devet, Grčiji za sedem, Belgiji in na Nizozemskem za šest ter na Portugalskem za tri odstotke.
V Sloveniji se je kupna moč izboljšala za sedem odstotkov.
V Turčiji se je kljub izjemni inflaciji kupna moč minimalne plače glede na cene hrane povečala za osem odstotkov. Plače so se sicer povečale za 823 odstotkov, cene hrane pa za 752 odstotkov, vendar razlika med tema stopnjama sama po sebi ne pokaže spremembe dejanske kupne moči. Po podatkih Euronewsa je bila minimalna plača v Turčiji v letih 2021 in 2022 nekaj časa za rastjo cen hrane, od januarja 2024 pa je njena rast ostajala višja od rasti cen hrane.