V Združenih državah Amerike je največ pozornosti pritegnila objava podatkov s trga dela, ki so nakazali nadaljnje postopno umirjanje zaposlovanja. Gospodarstvo sicer ostaja v dobri kondiciji, vendar se po obdobju zelo hitre rasti vse bolj vrača v vzdržno ravnovesje. Prav takšen razvoj dogodkov si vlagatelji trenutno želijo. Trg dela se ohlaja dovolj počasi, da ne vzbuja strahu pred recesijo, hkrati pa zmanjšuje pritisk na ameriško centralno banko glede morebitnega dodatnega zaostrovanja denarne politike. V ospredje so tako ponovno stopila pričakovanja glede prihodnjih obrestnih mer, ki ostajajo eden ključnih dejavnikov vrednotenja delniških trgov. Ob tem se nadaljuje tudi postopna rotacija znotraj ameriškega trga. Po več mesecih skoraj izključne prevlade največjih tehnoloških podjetij vlagatelji vse več sredstev usmerjajo tudi v finančni, industrijski in zdravstveni sektor. Temeljna zgodba umetne inteligence pri tem ostaja nespremenjena. Največja tehnološka podjetja še naprej napovedujejo rekordne naložbe v podatkovne centre, električno infrastrukturo in računalniške zmogljivosti, zato vlagatelji vse pogosteje iščejo priložnosti tudi med dobavitelji opreme, elektrifikacije in podatkovne infrastrukture, ne zgolj med proizvajalci čipov.
V Evropi se razmere postopoma izboljšujejo, čeprav gospodarsko okrevanje ostaja precej bolj umirjeno kot v Združenih državah Amerike. Pozitivno razpoloženje je podpiralo predvsem nadaljevanje trgovinskih pogajanj med Evropsko unijo in ZDA, saj vlagatelji ocenjujejo, da bi morebitni dogovor zmanjšal negotovost za evropske izvoznike. Evropskim podjetjem koristi tudi umiritev cen energentov, ki zmanjšuje pritisk na stroške poslovanja. Vse več pozornosti je zato usmerjene v panoge, ki bi lahko imele največ koristi od povečanih javnih vlaganj v obrambo, električna omrežja, infrastrukturo in energetski prehod. Kljub temu dolgoročni izzivi Evrope ostajajo nespremenjeni. Gospodarska rast je še vedno skromna, produktivnost zaostaja za Združenimi državami Amerike, evropska podjetja pa še naprej občutno manj vlagajo v razvoj novih tehnologij. Prav zaradi tega ostajajo vrednotenja evropskih podjetij bistveno nižja od ameriških, kar ob prvih znakih izboljšanja gospodarskega okolja ponovno privablja mednarodni kapital.
Na azijskih trgih velja izpostaviti skoraj 2,5 odstotno rast tečajev japonskih delnic. Vlagatelji državo vse manj ocenjujejo skozi prizmo počasne gospodarske rasti in vse bolj kot enega ključnih igralcev v globalni industriji. Japonska ostaja eden vodilnih svetovnih proizvajalcev industrijske robotike, avtomatizacije, naprednih materialov, optičnih komponent in opreme za proizvodnjo polprevodnikov, torej področij, ki postajajo ključni gradniki svetovne infrastrukture umetne inteligence. Pozitivno razpoloženje so dodatno podprli spodbudni kazalniki gospodarske aktivnosti ter nadaljnje izboljševanje trgovinskih odnosov z Združenimi državami Amerike. Vse pomembnejšo vlogo imajo tudi korporativne reforme, saj japonska podjetja povečujejo odkupe lastnih delnic, izboljšujejo donosnost kapitala in namenjajo več pozornosti interesom delničarjev. Prav kombinacija strukturnih reform, ugodnejših vrednotenj in izpostavljenosti globalnim investicijskim trendom ostaja eden glavnih razlogov, da mednarodni vlagatelji letos povečujejo izpostavljenost japonskim delnicam.