Ob rasti trgov in vzponu umetne inteligence postaja vse pomembneje tudi, kako imajo gospodinjstva razporejena svoja finančna sredstva, saj to vpliva na to, v kolikšni meri imajo koristi od rasti na finančnih trgih, ugotavljajo strokovnjaki.
Rast poganjajo predvsem trgi, ne novi prihranki
Svetovna finančna sredstva so se leta 2025 kljub zahtevnim geopolitičnim in gospodarskim razmeram povečala za 8,6 odstotka na rekordnih 268,4 bilijona evrov. Glavnino rasti so prispevala gibanja na trgih, saj je rast vrednosti obstoječih naložb predstavljala približno štiri petine celotnega povečanja premoženja gospodinjstev. Novi prihranki so se medtem zmanjšali za 5,4 odstotka na 4,1 bilijona evrov.
»Svetovno premoženje je leta 2025 doseglo nov rekord, vendar je to le polovica zgodbe,« je povedal Ludovic Subran, glavni ekonomist in glavni direktor za naložbe pri družbi Allianz, ki je ena vodilnih svetovnih zavarovalnic in upravljalk premoženja.
»Od leta 2019 so se finančna sredstva nominalno povečala za skoraj 50 odstotkov, po upoštevanju inflacije pa je bila njihova realna rast le 23-odstotna. Razlike med regijami so velike: v zahodni Evropi so se realna finančna sredstva v tem obdobju povečala za vsega 0,5 odstotka, v Severni Ameriki za 21 odstotkov, na Kitajskem pa kar za 70 odstotkov,« pojasnjuje strokovnjak.
Sestava portfeljev je vse pomembnejša
Kdo ima koristi od ustvarjanja premoženja, vse bolj določa sestava portfelja. Sredstva, naložena v vrednostne papirje, so se leta 2025 povečala za 12,4 odstotka in tako rasla več kot dvakrat hitreje kot vloge (5,7 odstotka) ter zavarovanja in pokojninska sredstva (5,0 odstotka). Njihov delež v svetovnih finančnih sredstvih se je povzpel na rekordnih 46,9 odstotka.
Gospodinjstva v Severni Ameriki imajo 60,7 odstotka svojih portfeljev naloženih v vrednostne papirje, zato so imela od rasti trgov še posebej velike koristi. Regija je prispevala 51,4 odstotka celotnega svetovnega povečanja finančnih sredstev. V zadnjem desetletju je povečanje vrednosti naložb prispevalo 71 odstotkov k rasti finančnih sredstev v Severni Ameriki, v zahodni Evropi pa le 36 odstotkov, kar kaže na pomen vlaganja prihrankov namesto njihovega hranjenja na računih z nizkimi donosi.
2026–2027: umetna inteligenca kot ključni dejavnik ob upočasnjevanju rasti BDP
Pri družbi Allianz ocenjujejo, da bi se lahko svetovna finančna sredstva leta 2026 povečala za 9 odstotkov, vendar postajajo srednjeročni obeti zahtevnejši, saj na donose vplivajo počasnejša gospodarska rast, vztrajna inflacija, fragmentacija in visok javni dolg.
Umetna inteligenca bo zato v prihodnje ključni dejavnik. Višja produktivnost in dobički podjetij bi lahko podprli donose naložb, vendar vse večja odvisnost rasti premoženja gospodinjstev od trgov, ki jih poganja umetna inteligenca, hkrati povečuje njihovo ranljivost.
Indeks S&P 500 se je od konca leta 2022 povečal za približno 95 odstotkov, zato velik del nedavne rasti premoženja temelji na visokih tržnih vrednotenjih in pričakovanjih, povezanih z umetno inteligenco. Po ocenah Allianz Research bi 25-odstotni padec indeksa S&P 500 v letu takšnega šoka zmanjšal premoženje ameriških gospodinjstev za približno 27 bilijonov ameriških dolarjev oziroma skoraj 14 odstotkov njihovega skupnega neto premoženja. To bi negativno vplivalo na zaupanje in potrošnjo ter ameriško gospodarstvo potisnilo v recesijo.
Vpliv umetne inteligence na premoženje pa odpira tudi vprašanje njegove prihodnje porazdelitve. »Umetna inteligenca bi lahko postala naslednji pomemben motor ustvarjanja premoženja, vendar je ključno vprašanje, kdo bo imel od tega koristi,« je povedala Katharina Utermöhl, vodja tematskih in političnih raziskav pri Allianz Research. »Če bo umetna inteligenca več ustvarjene vrednosti preusmerila od dela h kapitalu, bo pomembno, da ima od donosov kapitala koristi širši krog ljudi, hkrati pa bo treba delavcem pomagati pri prilagajanju na spremembe.«
V Sloveniji finančna sredstva rastejo hitreje od obveznosti
Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov, potem ko so ob koncu leta 2024 znašala 87,1 milijarde evrov. Na prebivalca so znašala 44.700 evrov, s čimer se je Slovenija med državami, zajetimi v poročilo, uvrstila na 27. mesto. Ob koncu leta so finančna sredstva slovenskih gospodinjstev predstavljala 134,3 odstotka slovenskega BDP.
Največji delež finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev so predstavljale vloge (44,1 odstotka), sledili so vrednostni papirji (37,3 odstotka) ter zavarovanja in pokojninska sredstva (10,9 odstotka). V primerjavi z letom 2024 se je delež vrednostnih papirjev povečal s 36,0 na 37,3 odstotka, medtem ko se je delež vlog zmanjšal s 45,0 na 44,1 odstotka. Delež zavarovanj in pokojninskih sredstev se je nekoliko zmanjšal, z 11,2 na 10,9 odstotka.
Obveznosti gospodinjstev so se povečale za 7,1 odstotka na 19,9 milijarde evrov oziroma 9380 evrov na prebivalca. Ker so finančna sredstva rasla hitreje od obveznosti, se je neto finančno premoženje povečalo za 9,1 odstotka na približno 74,8 milijarde evrov. Neto finančna sredstva so tako konec leta 2025 znašala 35.320 evrov na prebivalca, s čimer se je Slovenija med državami, vključenimi v raziskavo, uvrstila na 26. mesto.
Poročilo ponuja tudi vpogled v porazdelitev finančnega premoženja. Najpremožnejših 10 odstotkov prebivalstva ima v Sloveniji 49,0 odstotka neto finančnih sredstev, mediana pa znaša 33.290 evrov. Za primerjavo, Allianz na ravni vseh 57 analiziranih držav ugotavlja, da je bilo leta 2025 v rokah najpremožnejših 10 odstotkov prebivalstva v povprečju 60,9 odstotka neto finančnih sredstev.
