Število delovno aktivnih po statističnem registru se po izločitvi sezonskih vplivov v prvi polovici leta ni bistveno spremenilo in je bilo za 2,3 odstotka manjše kot v enakem obdobju lani, v danes izdani julijsko-avgustovski številki Ekonomskega ogledala ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Število registriranih brezposelnih oseb se je v povprečju prve polovice leta rahlo zmanjšalo, medletno pa je bilo za 13,1 odstotka večje. Konec julija se je po izločitvi sezonskih vplivov po nekajmesečnem padanju število brezposelnih zopet povečalo, tako da je bilo brezposelnih 107.562 oseb.
V drugem četrtletju se je bruto plača glede na predhodno četrtletje povečala za 0,2 odstotka (desezonirano), medletna rast pa je bila 2,0-odstotna.
"V javnem sektorju povprečna bruto plača že leto in pol stagnira, rast v zasebnem pa se umirja od lanskega prvega četrtletja, ki ga je zaznamoval dvig minimalne plače. Vse manj je prisoten tudi učinek spremembe v strukturi zaposlenih," ugotavljajo v Umarju.
Glede dogajanja na finančnih trgih v uradu dodajajo, da je bila kreditna aktivnost slovenskih bank tudi julija skromna. Tuji viri financiranja ostajajo omejeni, nadaljuje se slabšanje kakovosti bančne aktive ter oblikovanje rezervacij in oslabitev.
Podjetja in nefinančne institucije so julija še okrepila razdolževanje, saj so poleg nadaljnjega neto odplačevanja kreditov, najetih pri domačih bankah, ki je bilo najvišje letos, maja in junija neto odplačevala tudi kredite, najete v tujini.
Sicer so se v prvi polovici leta podjetja doma in v tujini skupaj neto zadolžila za 25,3 milijona evrov, kar predstavlja le tretjino vrednosti iz prve polovice lanskega leta in je v celoti posledica neto zadolževanja na tujem.
Julija se je zadolževanje gospodinjstev okrepilo in doseglo najvišjo vrednost letos, v sedmih letošnjih mesecih skupaj pa so se zadolžila za dobro polovico manj kot v enakem obdobju lani.
Banke so se junija neto zadolžile v tujini, kljub temu pa v uradu ocenjujejo, da dostopnost tujih virov financiranja ostaja omejena. Celotne neto prilive so namreč predstavljali kratkoročni krediti, v prvi polovici leta pa so banke neto odplačale tuje vloge in kredite v višini 1,1 milijarde evrov, kar je za tretjino več kot v enakem obdobju lani.
Nadaljuje se slabšanje kakovosti bančne aktive, saj je obseg nedonosnih terjatev konec junija dosegel že 4,3 odstotka vseh terjatev, v prvih sedmih mesecih pa je bilo oblikovanih za 357,1 milijona evrov rezervacij in oslabitev, kar je 7,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Po podatkih konsolidirane bilance ministrstva za finance je primanjkljaj javnih financ v prvih petih mesecih letos sicer znašal 901 milijon evrov. Prihodki so bili v prvih petih mesecih letos večji za 10,6 odstotka, odhodki pa za tri odstotke.
Medletno večje so bile vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za investicije in investicijske transfere (-8,7 odstotka), katerih upad je posledica visoke ravni v začetku lanskega leta in precej nižje letošnje investicijske aktivnosti države. Najvišjo medletno rast so beležili izdatki za obresti (9,5 odstotka).
Urad je še zapisal, da so zadnje napovedi mednarodnih institucij za letošnjo gospodarsko rast v evrskem območju višje kot spomladi, kar je - kljub pričakovani upočasnitvi v drugi polovici leta - posledica boljše realizacije v prvi polovici leta.
Gospodarska rast se je v drugem četrtletju upočasnila v skoraj vseh naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, a je bila realizacija v prvi polovici leta zaradi visoke rasti v prvem četrtletju vseeno višja od pomladanskih pričakovanj mednarodnih institucij.
Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti za evrsko območje pa nakazujejo nadaljnjo upočasnitev rasti v drugi polovici leta. Glavno tveganje za nadaljnje okrevanje evropskega gospodarstva predstavlja dolžniška kriza, ki v zadnjih mesecih otežuje dostop do financiranja vse več državam evrskega območja.
