Za »polne normirance«, torej tiste samostojne podjetnike (s. p.), ki so samozaposleni za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se prihodkovni pogoj za vstop v sistem s 1. januarjem 2026 s sedanjih 60.000 evrov zvišuje na 120.000 evrov. Za tako imenovane popoldance, ki imajo s. p. odprt kot dopolnilno dejavnost, ker so že redno zaposleni drugje, pa s 30.000 na 50.000 evrov.
Po zakonu o pravici do zimskega regresa in prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR) se za vstop v sistem normiranih odhodkov dodaja tudi nov pogoj, po katerem bo lahko zavezanec od 1. januarja dalje priglasil ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov le, če je od izstopa iz sistema ali od prenehanja opravljanja dejavnosti preteklo več kot pet davčnih let. To pomeni, da zavezanec, ki bo na primer 10. januarja 2026 prenehal opravljati dejavnost, nato pa bo junija 2026 ponovno registriral dejavnost, normiranosti ne bo mogel priglasiti. Normiranec bo (ob predpostavki, da bo njegova dejavnost registrirana celoten čas) lahko postal šele s 1. januarjem 2032.
Progresivna obdavčitev za višje prihodke
Zvišuje se tudi prihodkovni pogoj za obvezen izstop iz sistema. Polni normiranec bo moral v tekočem davčnem letu ugotavljati davčno osnovo po dejanskih prihodkih in odhodkih ter voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovna poročila, če bo v preteklih dveh zaporednih davčnih letih v povprečju presegel 120.000 evrov, popoldanec 50.000 evrov, vsi ostali zavezanci (torej tisti, ki so bili v enem letu redni in v drugem letu popoldanski s.p.-ji) pa 85.000 evrov. Ti pogoji se upoštevajo že v letu 2026 na podlagi povprečja prihodkov za leti 2024 in 2025.
Pri ugotavljanju povprečja prihodkov dveh zaporednih davčnih let se bo po novem upoštevalo tudi davčno leto, v katerem zavezanec sicer ni opravljal dejavnosti. To pomeni, da bodo zavezanci, ki bodo že s prvim letom poslovanja presegli povprečje, že po prvem letu morali izstopiti iz sistema normiranih odhodkov.
Z novim zakonom se spreminja tudi stopnja obdavčitve normirancev. Namesto enotne 20-odstotne davčne stopnje bo od prihodnjega leta veljala progresivna obdavčitev. Pri polnih normirancih bo 20-odstotna stopnja dohodnine veljala do davčne osnove v višini 72.000 evrov (to ustreza 120.000 evrom prihodkov), medtem ko bo davčna osnova, ki bo višja od 72.000 evrov, a le za del, ki presega ta znesek, obdavčena po 35-odstotni stopnji. Pri popoldancih se bo prehod z 20-odstotne na 35-odstotno stopnjo zgodil pri preseganju davčne osnove v višini 33.000 evrov, kar ustreza prihodkom v višini 50.000 evrov.
Uskladitev olajšav in dohodninske lestvice
Davčne olajšave in lestvica za odmero dohodnine za leto 2026 se bodo uskladile v višini 75 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v Sloveniji za junij 2025 glede na junij 2024 oziroma za 5,55 odstotka, kar je več, kot je bilo sprva načrtovano (glej tabelo).
Če bo skupni dohodek višji od 17.766,18 evra, bo splošna olajšava znašala 5551,93 evra. Osebna olajšava za invalida s 100-odstotno telesno okvaro bo znašala 20.196,38 evra (letos 19.134,42 evra), za zavezanca po dopolnjenem 70. letu starosti in za zavezanca, ki prostovoljno in nepoklicno najmanj deset let neprekinjeno opravlja operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči, pa 1665,58 evra (letos 1578 evrov). Olajšava za dijaka ali študenta se bo zvišala na 3886,35 evra (letos 3682 evrov), za prejemnika dohodka iz delovnega razmerja do dopolnjenega 29. leta starosti pa na 1443,50 evra (letos 1367,60 evra).
Posebna olajšava za prvega vzdrževanega otroka bo znašala 2995,83 evra (letos 2838,30 evra), za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, pa 10.856,24 evra (letos 10.285,40 evra). Posebna olajšava za drugega vzdrževanega otroka bo znašala 3256,77 evra (letos 3085,52 evra), za tretjega otroka 5432,02 evra, za četrtega 7607,27 evra, za petega otroka 9782,51 evra, za vse nadaljnje vzdrževane otroke pa se bo olajšava glede na višino olajšave za predhodnega otroka povečala za 2175,25 evra. Za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana bo olajšava znašala 2995,83 evra (letos 2838,30 evra).
Letna olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje bo lahko dosegla znesek premije, ki je enak 24 odstotkom obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma 5,844 odstotka pokojnine zavarovanca, pri čemer pa ne bo smela biti višja od 3224,18 evra (letos 3054,65 evra letno).
Zaradi uskladitve olajšav in dohodninske lestvice bo zaposleni z minimalno plačo po navedbah ministrstva za finance prihodnje leto pri neto plači pridobil okoli 220 evrov letno, zaposleni s povprečno plačo okoli 130 evrov letno, zaposleni s plačo v višini dveh povprečnih plač pa okoli 250 evrov letno. Po oceni ministrstva bodo zavezanci davčno razbremenjeni za skupaj 150 milijonov evrov.