Bančništvo se v zadnjem času spreminja s porastom digitalnih bank, pogosto poimenovanih neobanke. Njihovo poslovanje se izvaja prek elektronskih in mobilnih aplikacij, fizičnih poslovalnic pa za zdaj nimajo. V digitalnih bankah je račun mogoče odpreti v nekaj minutah in takoj začeti poslovanje. Nekatere od njih, kot so litovska Revolut Bank ter nemški N26 in Trade Republic Bank, so pridobile polno bančno licenco, kar med drugim pomeni, da lahko sprejemajo depozite in odobravajo posojila, vključene pa so tudi v varnostni mehanizem jamstva za vloge do 100.000 evrov, kar v primeru stečaja banke pomeni, da bo varčevalcem do tega zneska sredstva povrnila država, v kateri ima banka sedež.
Poleg nizkih provizij poslovanja so glavni razlog, da se Slovenci množično odločajo za odpiranje računov v neobankah, razmeroma visoke obrestne mere za vloge na vpogled, ki so v Sloveniji ničelne oziroma malenkost nad ničlo. Po podatkih Banke Slovenije gospodinjstva v slovenskih bankah hranijo okoli 33 milijard evrov, od katerih na vloge na vpogled odpade približno 87 odstotkov sredstev, kar je bistveno več od povprečja evrskega območja, kjer je bilo junija tovrstnih vlog, ki omogočajo takojšen dostop do sredstev, 56-odstoten.
Po Lokarjevem prepričanju je razcvet neobank dobrodošel, saj je prispeval k temu, da so se klasične banke, katerih ključna dejavnost je ponujanje hipotekarnih posojil, prebudile. Za gospodinjstva ostajajo klasične banke še naprej prva izbira. »Številni Slovenci so se zadolžili za nakup stanovanja, v banki, ki jim je odobrila tovrstno posojilo, pa imajo glavni račun, na katerega prejemajo plačo. Na neobanke bodo v večji meri selili svoje poslovanje, ko bodo te začele ponujati hipotekarna posojila.«
Po podatkih ECB je bilo konec leta 2024 v območju evra okoli 60 bank, ki poslujejo izključno digitalno, od katerih jih je bilo sedem hčerinskih družb tradicionalnih bank. Zaradi širitve uveljavljenih digitalnih bank in vstopa novih konkurentov se je v območju evra tržni delež digitalnih bank po višini sredstev povečal s 3,1 odstotka leta 2019 na 3,9 odstotka leta 2024.
Revolut je zrasel z nižjimi provizijami
Po Polančevih besedah je Revolut zrasel z nižjimi provizijami pri menjavi valut in preprostih nakazilih, medtem ko so druge digitalne banke stranke privabljale z nekoliko višjimi obrestnimi merami za vloge na vpogled. Te razlike so se v primerjavi s klasičnimi bankami zmanjšale, tako da obrestne mere ne predstavljajo več velike konkurenčne prednosti. »Od teh bank se Revolut razlikuje. Tri četrtine prihodkov ustvari s provizijami in nadomestili za trgovanje z valutami, kartičnimi plačili, naročninami na plačljive pakete, neto obrestni prihodki, ki so jedro tradicionalnega bančništva, pa predstavljajo le petino doseženih prihodkov,« je poudaril Polanec.
Po njegovih pojasnilih so obrestne mere pri digitalnih bankah lahko višje, a jih je treba brati previdno. Revolut navaja bruto obrestne mere, ker ima litovsko bančno licenco in se od obresti odtegne litovski davek za nerezidente, kar pomeni, da je obrestna mera nižja od oglaševane. Poleg tega so višje obrestne mere vezane na plačljive pakete, medtem ko je v brezplačnem paketu razlika do klasičnih slovenskih bank majhna.
Čeprav so obrestne mere za sprotno varčevanje v nekaterih digitalnih bankah višje, po Polančevem prepričanju za zdaj to še ne ogroža slovenskih bank, saj so prihranki v primerjavi s skupnimi vlogami v slovenskih bankah še vedno majhni. »Dejstvo pa je, da zelo hitro rastejo. V digitalnih bankah mnogi odpirajo račune kot dopolnilni račun – če stroški vodenja računa niso visoki, ga lahko uporabljajo le priložnostno. Res pa je, da pol odstotne točke višja obrestna mera pri višjih zneskih pomeni opazno razliko,« je dodal Polanec.
Največ odprtih računov v Litvi, največ sredstev v Avstriji
Finančni upravi RS je za leto 2024, za katero so nazadnje dostopni podatki, uspelo identificirati več kot 274.000 različnih slovenskih imetnikov računov, ki imajo odprt vsaj en račun v vsaj eni od držav, iz katerih prejemajo podatke. Od teh je bilo 99,2 odstotka fizičnih oseb, ki so imele na računih v tujini konec predlanskega leta več kot štiri milijarde evrov, drugo pa so podjetja. 56 odstotkov računov je bilo v obravnavanem obdobju odprtih v Litvi, kjer ima sedež Revolut Bank, 15,77 odstotka v Nemčiji, 8,93 odstotka v Avstriji, 4,38 odstotka na Irskem in 3,86 odstotka na Cipru. Od vseh sredstev na računih v tujini jih je bilo največ, 26,3 odstotka, v Avstriji, sledijo Švica (16,1 odstotka), Nemčija (15,2 odstotka), Irska (13,8 odstotka) in Litva (3,8 odstotka).
Odprtje računa v tujini je treba prijaviti Fursu
Produkt Instant Access Savings, ki ga ponuja Revolut Bank UAB s sedežem v Litvi, predstavlja varčevalni račun z naravo vpogledne depozitne vloge. Dosežene obresti se po pojasnilih Fursa zato obravnavajo kot obresti na denarne depozite. Po zakonu o dohodnini se davčna osnova od tovrstnih obresti zmanjša za tisoč evrov na leto. Če skupni znesek obresti iz upravičenih depozitov in drugih dohodkov, ki jih zajema zakon v posameznem koledarskem letu, ne preseže tisoč evrov, zavezancu v Sloveniji ni treba niti plačati dohodnine niti vložiti davčne napovedi. Če preseže tisoč evrov, mora zavezanec do 28. februarja tekočega leta za minulo leto vložiti napoved za odmero dohodnine od obresti. Dohodnina se od presežka odmeri po 25-odstotni stopnji. Ker Revolut pri izplačilu obresti skladno z litovskimi predpisi odtegne 15-odstotni davek, se v Sloveniji, upoštevaje pogoje za priznanje odbitka tujega davka, doplača le morebitna razlika do slovenske davčne obveznosti, so povedali na Fursu. Odprtje računa v tujini mora fizična oseba Fursu prijaviti v osmih dneh od odprtja, medtem ko v Sloveniji odprtih računov ni treba prijavljati, saj jih Furs pridobiva po uradni dolžnosti.