V redki skupni izjavi so nekdanji predsedniki Feda Janet Yellen, Ben Bernanke in Alan Greenspan ter nekdanji finančni ministri iz vrst obeh ameriških strank obsodili preiskavo zoper predsednika Feda Jeroma Powlla kot neposreden napad na neodvisnost najpomembnejše finančne institucije na svetu. Po njihovem mnenju takšne poteze spominjajo na prakse v državah s šibkimi institucijami, kjer politika diktira denarno politiko, kar neizogibno vodi v visoko inflacijo in gospodarski kaos.
Gradbena dela kot izgovor za politični pritisk?
Uradni razlog za preiskavo so domnevne nepravilnosti in prekoračitev stroškov pri 2,5 milijarde dolarjev vredni obnovi sedeža Feda. Russell Vought, vodja urada za upravljanje in proračun, je Powlla obtožil vodenja »razkošnega projekta«, ki naj bi domnevno kršil zakonodajo.
Powell obtožbe označuje za krinko političnega vmešavanja v monetarno politiko ZDA. V nedeljskem videonagovoru je preiskavo neposredno povezal s pritiski predsednika Donalda Trumpa, ki od Feda vztrajno zahteva znižanje obrestnih mer. »Grožnja s kazenskimi obtožbami je posledica tega, da je Fed obrestne mere določil na podlagi strokovne ocene, kaj je dobro za javnost, in ne na podlagi želja predsednika,« je bil oster Powell.
Razkol v republikanskih vrstah
Trumpovi pritiski na Fed niso naleteli na enotno podporo niti znotraj njegove stranke. Republikanski senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh novih predsednikovih kandidatov za upravni odbor Feda, dokler se preiskava ne konča. Podobne pomisleke sta izrazila senatorka Lisa Murkowski in vodja senatne večine John Thune, ki poudarjata, da mora preiskava temeljiti na trdnih dokazih, ne na politični prisili.
Zanimivo je, da naj bi preiskavi nasprotoval celo Trumpov finančni minister Scott Bessent, ki je predsednika opozoril na tveganje pretresov na finančnih trgih. Trump medtem vpletenost zanika, čeprav hkrati nadaljuje retoriko proti Powllu, ki mu mandat poteče maja letos.
Dolar navzdol, zlato navzgor
Finančni trgi so se na politično zaostrovanje odzvali nemudoma. V ponedeljek je vrednost dolarja padla, medtem ko so vlagatelji zavetje poiskali v zlatu in državnih obveznicah, kar je dvignilo njihove donose. Čeprav so se borzni indeksi pozneje stabilizirali, negotovost ostaja.
Kritiki opozarjajo, da bi lahko spodkopavanje zaupanja v neodvisno denarno politiko povzročilo dolgoročno škodo ameriškemu finančnemu sistemu. Če se vlagatelji začnejo bati, da so obrestne mere v ZDA rezultat političnega oportunizma namesto ekonomske nujnosti, bi to lahko resno ogrozilo vlogo dolarja kot svetovne rezervne valute.