Matija Kompara, NLB Skladi

Matija Kompara, NLB Skladi

Na januarskem zasedanju FOMC je ameriška centralna banka (Fed) ohranila obrestno mero v razponu med 3,50 in 3,75 odstotka kot pričakovano in poudarila odvisnost prihodnjih odločitev od podatkov, pri čemer vztraja pri stališču, da ostajata inflacija in trg dela dovolj robustna, da prehitra monetarna sprostitev ni samoumevna. To je potrdil tudi podatek o decembrskem indeksu cen proizvajalcev (PPI), ki je mesečno zrasel za 0,5 odstotka in presegel pričakovanja (0,2 odstotka), pri čemer je bila višja rast predvsem posledica podražitve storitev.

Prejšnji petek je ameriški predsednik Donald Trump nominiral Kevina Warsha za naslednika Jeroma Powlla, kar je Wall Street sprejel izrazito negativno. Novica je povzročila takojšen premik v tržnem sentimentu: dolar se je okrepil, delnice pa so se obrnile navzdol, saj so vlagatelji nominacijo interpretirali kot signal bolj restriktivne monetarne politike.

Posebno oster je bil zaradi posledične negotovosti glede neodvisnosti Feda upad pri plemenitih kovinah. Vrednost zlata je po januarskih rekordih v petek izgubila 11 odstotkov (merjeno v dolarjih), cena srebra pa je zdrsnila za približno 26 odstotkov, kar je ena najostrejših dnevnih korekcij v zadnjih desetletjih. Reakcija trga na rezultate Microsofta je bila izrazito negativna, pri čemer je tečaj delnice utrpel največji dnevni padec (–10 odstotkov) od leta 2020.

Čeprav so bili poslovni rezultati objektivno gledano solidni, so se vlagatelji osredotočili na upočasnjeno rast storitve Azure (t. i. poslovanje v oblaku) in pospešene investicije v umetno inteligenco, kar je sprožilo vprašanja o razmerju med rastjo prihodkov in stroškov. Popolno nasprotje je bila Meta, pri kateri je tečaj delnice po objavi poskočil za 10 odstotkov, saj so vlagatelji ocenili, da se povečana vlaganja v umetno inteligenco učinkovito odražajo v prihodkih in maržah. Apple je dosegel rekordne rezultate, prihodki, predvsem zaradi odlične prodaje iphonov, ki je dosegla nove zgodovinske ravni, so zrasli za 16 odstotkov.

Kljub takim številkam je bil tržni odziv po objavi razmeroma zadržan, a je tečaj delnice teden vseeno zaključil v zelenem (+4 odstotke). Vrednost osrednjega evropskega indeksa STOXX Europe 600 se je na tedenski ravni zvišala za 0,44 odstotka, saj je optimizem glede rezultatov podjetij prevladal nad skrbmi, povezanimi s trgovinskimi napetostmi in geopolitiko. Gospodarstvo evrskega območja je v letu 2025 zabeležilo 1,5-odstotno rast, kar je več od dosežene 0,9-odstotne rasti leta 2024 in nad napovedjo evropske komisije (1,3 odstotka).

K rasti so prispevali močnejše investicije, večja potrošnja gospodinjstev in okrepljen izvoz, pri čemer je hitrejša rast v Nemčiji, Španiji in Italiji nadomestila počasnejšo dinamiko v Franciji. Skrbi glede vzdržnosti investicij v umetno inteligenco so prizadele azijske tehnološke delnice, ki so poganjale letošnje donose. Posledično se je vrednost japonskega delniškega indeksa Topix na tedenski ravni znižala za 1,18 odstotka.

Vrednost indeksa trgov v razvoju, merjeno z MSCI EM, je kljub petkovemu popravku (–1,7 odstotka) teden zaključila pozitivno in se na mesečni ravni zvišala za 7,61 odstotka, kar je eden najboljših začetkov leta v zadnjem obdobju. Sentiment v regiji je nekoliko oslabila Kitajska, potem ko so nekatere ključne industrijske province, domovanje gospodarsko pomembnih kitajskih podjetij, za leto 2026 znižale ciljne rasti BDP. 

Priporočamo