Za burno dogajanje na delniških trgih je ameriški predsednik Donald Trump poskrbel že pred ponedeljkovim odprtjem trgov. Predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell ga je namreč obtožil političnega pritiska na odločitve centralne banke glede obrestnih mer ter poseganja v njeno neodvisnost. Tokrat je ameriško pravosodno ministrstvo odprlo kazensko preiskavo proti predsedniku Feda. Očitajo mu domnevno laganje med pričanjem pred senatom glede stroškov prenove stavbe centralne banke. V podporo Powllu so stopili številni sedanji in nekdanji predsedniki centralnih bank. Novice so pretresle trge, ki so že pred ponedeljkovim odprtjem beležili padce. Dogajanje pa je pozitivno vplivalo na ceno zlata, ki je presegla 4600 dolarjev za unčo. To pa ni bil zadnji Trumpov manever z večjim vplivom na trge. V torek je z grožnjo vojaškega napada in prekinitve pogajanj z Iranom povzročil skok cene nafte. Kljub grožnji, da bo odobril vojaški napad na Iran, je v četrtek dejal, da ta najverjetneje ne bo potreben, kar je povzročilo oster padec cene nafte. Hkrati Trump stopnjuje spor z Evropsko unijo zaradi Grenlandije. Državam Nata je napovedal uvedbo novih carin, dokler se ne bodo strinjale z njenim nakupom.
Tako burni politični dogodki so nekoliko zasenčili teden, poln objav poslovnih rezultatov največjih bank. Te so teden začele v rdečem, potem ko je Trump napovedal omejitev obrestnih mer zadolževanja na kreditnih karticah na 10 odstotkov, kar je sprožilo ostre odzive vodilnih bančnikov. Poslovne rezultate je med prvimi objavila banka JP Morgan in kljub preseganju pričakovanj analitikov pri prihodkih in dobičku v prejšnjem tednu zabeležila negativno donosnost delnice (–4,78 odstotka), potem ko je Jamie Dimon, predsednik uprave, izpostavil povečana geopolitična tveganja, možnost nadaljnje inflacije in visoka vrednotenja na trgu. Prav tako je banka zabeležila padec prihodkov v segmentu investicijskega bančništva. Tudi druge večje banke, ki so poročale o poslovnih rezultatih, so večinoma presegle pričakovanja analitikov, vendar sta med njimi le delnici bank Goldman Sachs in Morgan Stanley dosegli pozitiven donos (2,77 ter 1,80 odstotka). Na makroekonomski strani so v ZDA objavili podatke o inflaciji. Letna rast indeksa cen življenjskih potrebščin (CPI) je znašala 2,7 odstotka, skladno s pričakovanji, medtem ko je bil jedrni CPI, brez cen hrane in energije, z 2,6 odstotka letno za 0,1 odstotne točke nižji od napovedi analitikov. Objavljeni so bili tudi podatki o rasti cen pri proizvajalcih (PPI) za november, ki so na mesečni ravni znašali 0,2 odstotka, medtem ko jedrni PPI ni zabeležil mesečne rasti in je bil prav tako pod pričakovanji.
V Evropi na delniških trgih ni bilo večjih pretresov. Kljub ostremu političnemu odzivu na Trumpove izjave glede Grenlandije trgi za zdaj niso pokazali večje zaskrbljenosti. Med glavnimi zmagovalkami tedna je bila delnica podjetja ASML, ki je pridobila kar 7,91 odstotka zaradi povečanih pričakovanj vlaganj v razvoj umetne inteligence. V petek so tudi delnice Novo Nordiska poskočile za približno 6 odstotkov, potem ko je trg presenetila novica o zelo močnem povpraševanju po novem zdravilu za hujšanje v obliki tablet. Najpomembnejša novica iz Azije so bili poslovni rezultati podjetja TSMC. Ker ima podjetje skorajda monopol pri proizvodnji najzmogljivejših čipov, ki se uporabljajo pri razvoju umetne inteligence, njegovi rezultati predstavljajo pomemben indikator nadaljevanja investicij v tem segmentu. Poročilo podjetja kaže ne le na dobre poslovne rezultate, temveč tudi na povečanje načrtovanih vlaganj v širitev proizvodnih zmogljivosti, s katerimi želi zadostiti vse večjemu povpraševanju. To potrjuje, da se investicije v razvoj umetne inteligence po trenutnih podatkih še ne ohlajajo.