Trg modnih in luksuznih oblačil iz druge roke (angleško second hand) naj bi se z današnjih 210 do 220 milijard dolarjev do leta 2030 povečal na vrednost od 320 do 360 milijard dolarjev. Globalni trg rabljenih izdelkov se letno povečuje za deset odstotkov, kar je trikrat hitreje od trga novih izdelkov, sta v raziskavi rabljenih oblačil ugotovila ugledna ameriška svetovalna hiša Boston Consulting Group (BCG) in Vestiaire Collective, vodilna globalna platforma za prodajo rabljenih luksuznih oblačil.
Kot izhaja iz ankete med 7800 uporabniki platforme Vestiaire Collective, rabljena oblačila sestavljajo 28 odstotkov njihove garderobe. Po besedah generalne direktorice in partnerice dunajske izpostave BCG Melanie Seier Larsen sekundarni trg ne predstavlja več le dopolnitve modni industriji, temveč pomemben del prihodnjega poslovnega modela. »Številne blagovne znamke ga danes prepoznavajo kot pomemben kanal za pridobivanje novih kupcev. Zlasti generacija Z in drugi potrošniki, ki so odraščali z uporabo rabljenih izdelkov, poganjajo ta pospešek. Blagovne znamke, ki bodo znale povezati krožnost, nove digitalne tehnologije in spreminjajoče se potrošniške navade, bodo ustvarile trajno konkurenčno prednost. Vrednost se ne ustvarja več samo ob prvem nakupu, ampak se razteza čez celoten življenjski cikel izdelka,« je pojasnila.
Poglavitni motiv za nakup rabljenih modnih in luksuznih izdelkov je njihova dostopnost – 78 odstotkov anketirancev je to navedlo kot ključni razlog za nakup rabljenih oblačil. Za 47 odstotkov anketirancev je pomemben motiv dostop do oblačil trženjskih znamk, ki si jih ne bi mogli privoščiti, če bi kupovali nova. Več kot polovica anketirancev je pojasnila, da rajši kupujejo izdelke premijskih znamk iz druge roke kot cenovno dostopnejša nova oblačila. Pomembni motivi za nakup rabljenih oblačil so tudi raznolikost in edinstvenost, vznemirjenje ob iskanju oblačil ter njihova trajnost. Za prodajalce prestižnih trženjskih znamk sta ključna motiva za prodajo čiščenje garderobnih omar in dodaten zaslužek.
Znamke, ki ohranijo največ vrednosti
V Sloveniji je v zadnjih letih zraslo kar nekaj prodajaln z rabljenimi oblačili, ki so poznane kot »second hand« prodajalne. Ena od njih je 2ND Chance v centru prestolnice, v lasti Neve Virant, ki rabljena oblačila prodaja po sistemu tako imenovane komisijske prodaje, kar pomeni, da prodajalci prejmejo iztržek od prodaje šele, ko je oblačilo prodano. »Izdelki, ki jih prodajam, se uvrščajo med uveljavljene blagovne znamke, tudi najvišjega cenovnega razreda, kot so Hermes, Louis Vuitton in Chanel. Te znamke tudi v največji meri ohranijo vrednost,« je dejala Neva Virant. Poleg Slovencev v njeno prodajalno zahajajo tudi številni tujci. »Od tujcev največ izdelkov kupijo Američani, sledijo Skandinavci, ki so zelo okoljsko naravnani, Francozi in Angleži, medtem ko najmanj izdelkov prodam Japoncem,« je povedala in poudarila, da po rabljenih dizajnerskih oblačilih posega tudi premožnejši sloj, zaradi okoljske ozaveščenosti. »Povpraševanje po rabljenih oblačilih se zelo povečuje, tako da bi lahko odprla še nekaj prodajaln z rabljenimi oblačili, vendar imam rajši na voljo več prostega časa,« je dodala Neva Virant.
V ljubljanski prodajalni rabljenih oblačil Moje Tvoje dizejnerskih oblačil ne odkupujejo od fizičnih oseb, ampak pri trgovcih s tovrstno ponudbo v tujini, je povedal njen lastnik Žiga Beton. »Številni imajo zabojnike, med drugim komunalna podjetja v Sloveniji, v katerih zbirajo stara oblačila. V Nemčiji, na primer, se zbirajo tudi od vrat do vrat. Ko se rabljenih oblačil nabere veliko, jih številni odkupujejo in sortirajo v svojih skladiščih. Za nadaljnjo prodajo je uporabnih od tri do pet odstotkov izdelkov, ki niso poškodovani. Od 20 do 30 odstotkov oblačil, ki se zberejo v zabojnikih, ima manjšo poškodbo – kakšno luknjico – in so namenjena v Afriko, ostala pa se zavržejo,« je dejal Beton.
Po njegovih besedah so ves čas najbolj prodajane ženske torbice. »V zadnjem času so zelo popularni puloverji, tako za ženske kot moške, znanih blagovnih znamk. V zimskem času se zelo dobro prodajajo tudi vintage plašči iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja,« je dodal Beton.