Trajnostno poslovanje podjetij je že vrsto let zelo aktualna in poslovno odmevna tema. Podjetja so izpostavljena vse večjim tveganjem, ki jih prinašajo globalno segrevanje planeta, radikalne spremembe ekosistemov in s tem povezani neustrezni delovni pogoji. Tveganja pa so vse bolj realna tudi zaradi vse večje ozaveščenosti prebivalcev.

Prispevek podjetja za prihodnost

Po definiciji trajnost oziroma trajnostno poslovanje, kadar govorimo o podjetjih, izvira iz koncepta trajnostnega razvoja, ki pomeni takšen okoljski, družbeni in gospodarski razvoj planeta, ki bo tudi našim zanamcem omogočal vsaj enako, če ne boljšo kakovost življenja. Pomeni prispevek podjetja k trajnostnemu razvoju planeta. Kako podjetje s svojim poslovanjem prispeva k okoljskemu, družbenemu in ekonomskemu razvoju. Trajnostna poslovna strategija predstavlja logično pot, ki na dolgi rok vodi do koristi za družbo, okolje in ekonomijo, hkrati pa veča poslovno uspešnost podjetja. Če je strategija dobro premišljena, temelji na pravilno določenih osrednjih sposobnostih podjetja in je ustrezno vpeta v okolje podjetja, potem bo pripeljala do želenega cilja.

Podjetja se trajnosti lotevajo na različne načine. Tako imamo na eni strani še vedno podjetja, ki se trajnosti lotevajo zgolj zaradi regulatornih zahtev, na drugi strani pa podjetja, ki se je lotevajo proaktivno, strukturirano in z jasno izraženimi cilji ter skozi svoje trajnostno delovanje dejansko pozitivno vplivajo na širšo družbo in okolje ter iščejo načine, kako zmanjšati negativne vplive, ali celo ustvarjajo pozitivne učinke svojega delovanja na družbo in naravo.

Vpliv na zaposlene

Pomena trajnostnega poslovanja se zavedajo tudi v podjetju A1, ki se je uvrstilo v letošnji finalni izbor najboljših zaposlovalcev Zlata nit. Kot pojasnjuje Lan Orthaber, vodja službe za korporativno komuniciranje in trajnost, lahko trajnost uspešno vpeljemo v organizacijo, ko postane del vsakodnevnega delovanja podjetja in ne samo strateška usmeritev. Ko zaposleni vidijo, da ima trajnost konkreten vpliv na njihovo delo in širšo družbo, se lažje poistovetijo s pobudami. »V A1 Slovenija je trajnost del kulture podjetja, kjer je osebna pripravljenost zaposlenih temelj trajnostnih sprememb. Zaposlenim omogočamo aktivno soustvarjanje trajnostnih idej, projektov in prostovoljskih aktivnosti, kar pozitivno vpliva na motivacijo in občutek pripadnosti. Trajnost razumemo kot dolgoročni premik, stalno spreminjanje in iskanje izboljšav,« dodaja Orthaber.

90 % podjetij poroča o pozitivnih učinkih na okoljskem, ekonomskem in družbenem področju

Zaposleni v podjetju so eden ključnih dejavnikov pri trajnostnem prehodu podjetij. Med finalisti letošnje Zlate niti je tudi podjetje Gen-I. Gordana Ciganović, direktorica kadrovskega področja, pojasnjuje, da v Skupini Gen-I navdušujejo zaposlene za trajnostne prakse predvsem z vključevanjem in jasnim sporočilom, da ima trajnost konkreten smisel. Trajnostni razvoj je že vrsto let pomemben del strateških usmeritev njihove skupine in predstavlja eno ključnih poglavij strateškega razvojnega načrta 2022–2030. »Trajnostno naravnanost uresničujemo tako s produkti in storitvami, ki jih razvijamo za pospeševanje zelene preobrazbe naših strank in partnerjev, kot tudi z internim delovanjem. V ta namen v Gen-I že od leta 2019 ozaveščamo o pomenu trajnosti z izvajanjem programa Zeleni onboarding, ki je namenjen novozaposlenim. Ti v prvih mesecih dela v interdisciplinarnih ekipah spoznavajo trajnostne prakse podjetja in sodelujejo pri konkretnih trajnostnih projektih. To omogoča, da trajnost hitro postane del njihovega vsakdana,« pojasnjuje Gordana Ciganović.

Izboljšanje odnosov v podjetju

Trajnostne vrednote lahko na dolgi rok pomembno vplivajo tudi na odnose med zaposlenimi. Lan Orthaber iz A1 pravi, da v podjetju izvajajo redna merjenja zadovoljstva zaposlenih, ki kažejo pozitivne vplive grajenja trajnostne organizacije. »Ko trajnost soustvarjamo vsak dan, zaposleni delujejo kot skupnost, ne kot posamezni oddelki. Skupno reševanje izzivov (okoljski projekti, prostovoljstvo) pa krepi medsebojno povezanost, solidarnost in razumevanje med sodelavci. Dober dokaz tega je sprememba pri izvajanju timbildingov, ki smo jih v lanskem letu povezali s prostovoljstvom. Ekipe v času manj formalnega druženja naredijo še nekaj za širšo družbo in odzivi so izredno pozitivni,« pojasnjuje in dodaja, da so zaposleni, ki vidijo širši družbeni vpliv svojega dela, bolj pozitivno naravnani, bolj povezani in ponosni na podjetje, kar neposredno izboljšuje vzdušje in odnose v delovnem okolju.

Trajnostna poslovna strategija predstavlja logično pot, ki na dolgi rok vodi do koristi za družbo, okolje in ekonomijo, hkrati pa veča poslovno uspešnost podjetja. Če je strategija dobro premišljena, temelji na pravilno določenih osrednjih sposobnostih podjetja in je ustrezno vpeta v okolje podjetja, bo pripeljala do želenega cilja.

Sodelovanje in udeležba zaposlenih pri različnih trajnostnih aktivnostih krepita tudi občutek soodgovornosti za skupne cilje. V Skupini Gen-I so trajnostne vsebine dostopne vsem zaposlenim prek internega portala, kjer so zbrane informacije o dosedanjih dosežkih in prihodnjih korakih na poti razogljičenja. »Zaposleni se lahko povezujejo tudi v skupini Z manj do več, ki spodbuja izobraževanje, izmenjavo idej in sodelovanje v različnih trajnostnih izzivih – od pobud v okviru evropskega tedna mobilnosti in zbiranja zelenih kilometrov do športnih izzivov. Posebno mesto ima tudi skupina Zemljani, ki združuje urbane vrtičkarje in čebelarje ter spodbuja ekološko pridelavo hrane in sonaravni življenjski slog,« pravi Gordana Ciganović. Ob tem poudarja, da so vse aktivnosti prostovoljne in se jih zaposleni z veseljem udeležijo ter tudi podajajo pobude za nove aktivnosti. »To potrjuje, da trajnost ni dojeta kot obveznost, temveč kot priložnost za sodelovanje, vključevanje in inovativnost. Ko podjetje trajnostne programe razvija skupaj z zaposlenimi in jim daje prostor za sooblikovanje, se krepi tudi občutek soodgovornosti za skupne cilje, kar je eden ključnih pogojev za uspešno in dolgoročno trajnostno delovanje,« še dodaja.

Pomembna vloga vodstva

Stavek, da zgledi vlečejo, ima pomembno vlogo tudi pri trajnostnem razvoju, saj je vključenost vodstva ključnega pomena za trajnostno delovanje. Le z aktivno vključitvijo vodstva je mogoče doseči resnične trajnostne spremembe. »Trajnost v A1 Slovenija je celovito vpeta v poslovno strategijo, vodstvo jo vidi kot strateško usmeritev in ne kot obremenitev. To potrjuje tudi poudarjanje merljivih ciljev Skupine A1, ki se je dolgoročno zavezala dvanajstim trajnostnim ciljem in doslednemu izvajanju pobud. Podjetje mora odgovarjati na izzive z dejanji in ne zgolj z obljubami. Ta pristop se začne pri vodstvu, kar kaže na njihovo aktivno vlogo pri udejanjanju trajnostnih vrednot,« pravi Lan Orthaber.

Tudi Evropska unija vstopa v novo fazo trajnostnega prehoda. Težišče evropskih politik se premika z oblikovanja dolgoročnih ciljev k njihovemu dejanskemu izvajanju, pri čemer se trajnost vse bolj prepleta z industrijsko, energetsko in trgovinsko politiko. Za gospodarstvo to pomeni, da trajnost ni več ločeno področje, temveč postaja ključni dejavnik konkurenčnosti, dostopa do trga in investicij.

Tudi vodstvo Skupine Gen-I prepoznava trajnost kot enega temeljnih pogojev dolgoročne uspešnosti podjetja, še posebno v energetskem sektorju, ki ima pomembno odgovornost pri prehodu v učinkovitejšo in okolju prijaznejšo rabo virov. »Vizija skupine je jasno usmerjena v brezogljično družbo ter v aktivno podporo zelenemu prehodu. Da so trajnostni vidiki obravnavani celostno in strateško, je za področje trajnosti imenovan tudi eden od članov uprave, ki skrbi za usklajeno in odločno uresničevanje ciljev razogljičenja,« pojasnjuje Gordana Ciganović in dodaja, da vodstvo trajnostnih zavez ne udejanja le deklarativno, temveč jih dosledno prenaša v prakso s podporo trajnostnih projektov. Eden takšnih primerov je trajnostni razpis družbe Gen-I Obet za planet. »Kot eden vodilnih ambasadorjev zelenega prehoda v Sloveniji želimo prispevati, da projekti, ki za naš planet obetajo nekaj dobrega, zaživijo tudi v praksi. Razpis Obet za planet je namenjen sofinanciranju in nagrajevanju trajnostnih projektov z dolgoročnimi pozitivnimi učinki na družbo in okolje,« pravi Gordana Ciganović in izpostavlja, da vodstvo veliko pozornosti namenja tudi ustvarjanju varnega, vključujočega in spodbudnega delovnega okolja ter razvoju sodobnih kadrovskih praks, ki temeljijo na znanju, učenju in inovativnosti.

Trajnostna in krožna transformacija

Oktobra lani je Agencija Spirit pripravila kongres Trajnostna in krožna transformacija, na katerem so predstavili 154 podjetij, ki so uspešno prešla celovit proces trajnostne in krožne preobrazbe ter razvila nove, trajnostno naravnane poslovne modele, ki vključujejo elemente digitalizacije, partnerskega sodelovanja in prilagodljivosti spremembam trga. Kot pojasnjujejo v agenciji, se rezultati kažejo v inovativnih rešitvah, okrepljenih kompetencah in bolj odpornih, konkurenčnih in trajnostno naravnanih poslovnih modelih. Izvedenih je bilo 139 projektov, ki prispevajo k ciljem krožnega in nizkoogljičnega gospodarstva. Več kot 90 odstotkov podjetij poroča o pozitivnih učinkih na okoljskem, ekonomskem in družbenem področju. »Podjetja, ki so končala proces, so dokazala, da razumejo pomen trajnostne naravnanosti in želijo aktivno soustvarjati prihodnost slovenskega gospodarstva. Njihovi rezultati kažejo, da trajnostne in strateške odločitve niso trend, temveč temelj konkurenčnosti prihodnosti,« je na kongresu poudarila Tamara Zajec Balažič, direktorica Spirita Slovenija.

Priporočamo