Zvišanje ni presenetljivo le zaradi svoje višine, ampak tudi zato, ker prejemki, ki sicer vključujejo tudi maksimalen regres in redno ter nadpovprečno 13. plačo, že doslej niso bili slabi.
A tako kot počnejo pri vsem drugem, so se pri enem vodilnih svetovnih proizvajalcev izolacijskih materialov tudi za dvig plač odločili po tehtnem premisleku. »Skupaj s profesorjem psihologije dr. Jankom Muskom smo preverili, kakšno je vzdušje v podjetju, in ugotovili, da je dobra petina premalo zavzetih in nepripravljenih za spremembe. Ob tem je teh 20 odstotkov treba šteti dvojno, saj ti delavci s svojim vplivom za seboj potegnejo še enkrat toliko zaposlenih,« pojasnjuje direktor podjetja Tomaž Lanišek.
Nov plačni sistem nameravajo postaviti do poletja, v tem času pa že uvajajo spremembe. Zaposlene bodo dokvalificirali, tako da bo vsak lahko delal na več delovnih mestih, ob tem pa okrepili njihovo medsebojno sodelovanje in razumevanje celotnega proizvodnega procesa. Delavce z vodstvenimi sposobnostmi ali posebnimi veščinami bodo imenovali za ambasadorje različnih znanj – prostovoljni gasilci na primer bodo lahko postali ambasadorji gasilstva oziroma varstva pri delu – in jih za to dodatno nagradili, tako kot tudi mentorje, ki uvajajo nove zaposlene. »Naš cilj je, da postanejo delavci aktivnejši in pozornejši. Da sami predlagajo in izvedejo izboljšave, da pravočasno opazijo okvare na strojih ter opozorijo vzdrževalce … Če se stroj pokvari denimo v soboto ponoči, lahko to ustavi linijo za naslednjih 12 ur in nam s tem povzroči tudi za sto tisoč evrov škode,« opozarja Lanišek in dodaja, da so prav prihranki, ki bi nastali zaradi izboljšanja delovnega procesa in zmanjšanja okvar, tisti vir, od koder bi črpali sredstva za zvišanje plač.
Zaposlili so dvajset beguncev
Lanišek je prepričan, da so ob dostojnih plačah za uspeh podjetja nujni tudi medsebojni odnosi in vrednote v podjetju. »Pri nas imamo štiri ključne vrednote, in prva je človečnost,« pravi. Ta se med drugim kaže v tem, da že nekaj časa zaposlujejo migrante iz Sirije, Afganistana, Irana, Nigerije in drugih od vojne in revščine uničenih držav. Trenutno jih je v podjetju 20. »Če se je Slovenija zavezala k prevzemu 250 beguncev na leto, je treba s temi ljudmi nekaj storiti. Lahko se delamo, da jih ni, ali pa jih vključimo v družbo,« opozarja Lanišek, ki je prepričan, da je raznolikost kultur za podjetje lahko le prednost. »Pri nas imamo ljudi različnih narodnosti, Američane, Kanadčane, Švicarje, Angleže, Nemce, delavce iz bivših jugoslovanskih republik, zakaj ne bi bilo prostora tudi za begunce, še posebno, ker so si Slovenijo izbrali kot ciljno državo, nekateri pa so si pri nas tudi že ustvarili družine.«
Izkušnje z migranti so pozitivne. »Ti ljudje imajo srednje ali visokošolsko izobrazbo, številni med njimi so se že po dobrem letu res dobro naučili slovenščine. Seveda pa so se morali privaditi na naše navade. Tistega, ki se noče, ne moremo zaposliti,« pojasnjuje Lanišek. Kot primer navaja moškega, ki se ni hotel rokovati z žensko, češ da lahko ponudi roko samo tisti, ki je njegova last. A kakor pričakujejo, da se bodo tujci prilagodili našim navadam, se tudi sami v kar največji meri poskušajo prilagoditi njihovim. Tako na primer beguncem, med katerimi je večina muslimanov, omogočajo opravljanje molitev, a tako, da pri tem ne trpi delovni proces.
Čeprav migrantov ne zaposlujejo zato, ker bi jim primanjkovalo delavcev, pa so jim lani prišli še kako prav. »Zdaj se je to sicer malo umirilo, a dejstvo je, da zaradi Vegrada in drugih podobnih afer številni delavci iz BiH nočejo več niti slišati za Slovenijo. Problem je še toliko večji, ker Slovenci določenih del že desetletja ne marajo opravljati,« opozarja Lanišek, ki sicer meni, da se pri reševanju demografskih problemov ne bomo mogli zanašati le na migrante. »Slovencev po svetu je toliko, da bi lahko z njimi zapolnili ves primanjkljaj, a da bi se vrnili, je treba ustvariti ustrezne razmere. Zagotoviti je treba dovolj stanovanj, zmanjšati birokracijo, prav tako pa so problem tudi plače in davčna politika.«
Pri davčni reformi je nujen konkreten rez
Direktor podjetja Knauf Insulation poudarja, da je Slovenijo samo lani zapustilo 10.000 ljudi, kar je, če preračunamo na dobrih dvajset tisoč novorojenih, polovica letne generacije mladih, ki zdaj ne plačujejo davkov pri nas, ampak v tujini. »Domov jih ne bomo vrnili s kozmetičnimi popravki davčne zakonodaje. Potrebujemo konkreten rez z znižanjem davkov na delo in uvedbo socialne oziroma razvojne kapice ter brez dodatne obdavčitve kapitala. Če resni podjetniki, kot so Akrapovič in Pipistrel, napovedujejo odhod iz Slovenije, bi jih bilo treba upoštevati. Ko bodo utihnili, in izpolnili svojo grožnjo, bo prepozno,« opozarja.
Po njegovem mnenju bodo morala podjetja več pozornosti posvetiti tudi starejšim delavcem. »Starost 60 ali 65 let ni enaka, kot je bila nekoč, poleg tega pa tudi digitalizacija omogoča bistveno več možnosti kot prej. A za to je treba nekaj narediti. V Nemčiji na primer omogočajo podjetja petdesetletnikom vpis na univerzitetni študij, ki ga financira podjetje. V petih letih lahko diplomirajo iz inženirstva, strojništva, mehatronike in so pri 55 letih še za deset ali dvanajst let usposobljeni za delo v isti družbi, a z novim poklicem,« razmišlja Lanišek.
Tako kot večina delodajalcev je tudi on prepričan, da je delovna zakonodaja še vedno preveč rigidna. »Če bi bila delovna zakonodaja glede odpuščanja fleksibilnejša, bi bilo veliko manj prekarnega dela, veliko manj pogodb za določen čas, obenem pa bi bilo ob lažjem odpuščanju laže dobiti novo zaposlitev. Tudi to, da imamo pri nas kar 20 odstotkov aktivno neaktivnih, je posledica tega, da so ljudje prepričani, da je služba za nedoločen čas nekaj, kar te varuje do konca življenja. Pa ni. Tudi jaz imam pogodbo za nedoločen čas, a če bi se lastnik odločil, da bo preselil regionalni sedež ali razvojne centre iz Slovenije v tujino, bi bil lahko že jutri brez nje. Če bi se vsak zavedal, da lahko izgubi službo, bi se bolj trudil pri delu. Ne gre za izkoriščanje, gre za potrebo po večji zagretosti, inovativnosti, vseživljenjskem izobraževanju.«
Kot fant je hotel postati traktorist
Kot vsak direktor se tudi Lanišek najraje razgovori o svojem podjetju. To je v zadnjih desetih letih kljub gospodarski krizi več kot podvojilo svojo prodajo, letos pa naj bi porasla še za deset odstotkov. »Naša konkurenčna prednost so ljudje, znanje, ki izhaja še iz našega predhodnika Termike in kasnejšega Terma. Ni naključje, da ima Knauf v Škofji Loki globalni razvojni center za bazične raziskave in kameno volno.« Njihovih več kot 85.000 izdelkov sega od klasičnih izolacijskih materialov za pečice in pralne stroje, fasadne panele, požarna vrata, dimnike, protihrupne ograje, opeke, ogrevalno-klimatske sisteme do izolacije plinovodov, sistemov v jedrskih elektrarnah in toplarnah. Lanišek je še zlasti ponosen na paradnega konja družbe, program Urbanscape, ki je namenjen ozelenitvam streh, sten in drugih površin v urbanih okoljih. S to inovacijo so med drugim ozelenili prostore med avtocestnimi pasovi v Nemčiji, streho Univerzitetne bolnišnice Karolinska v Stockholmu, streho in okoliške površine opere v Dubaju …
Ob navdušenem govorjenju o izdelkih podjetja je Laniška kar težko ustaviti. Pa vendar, ali je že kot otrok vedel, kaj želi postati v življenju? »Ne. Nikoli si nisem rekel, ko bom velik, bom pa direktor,« odgovori in se nasmeje. »Kot majhen sem kot toliko drugih otrok iz podeželskega okolja v Šenčurju hotel postati traktorist. Tudi v gimnaziji si še nisem bil na jasnem in sem okleval med študijem prava in ekonomije. Ker pa bi na pravu pogrešal številke in matematiko, sem se na koncu vendarle odločil za ljubljansko ekonomsko fakulteto.« Po študiju je bil najprej 13 let zaposlen v GoodYear Dunlop Sava Tires, kjer je napredoval do drugega moža podjetja, pred petimi leti in pol pa je sprejel nov izziv pri Knaufu.
Lanišek je sicer navdušen fotograf, je mojster fotografije in član škofjeloškega fotokluba Antona Ažbeta. »Fotografija je zame ventil po službi, obenem pa pospešuje kreativnost, ki je osnova za inovativnost.« Pred leti je bil njegov hobi tudi ples. Več let je treniral in uspešno tekmoval v latinskoameriških in standardnih plesih skupaj z imeni, kot so Andrej Škufca in Katarina Venturini, Jagoda Batagelj, Maja Geršak, s katerimi je ohranil tesno prijateljstvo.
