Skupina Telekom je lani ustvarila 715,05 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za 0,16 odstotka oziroma dober milijon evrov manj kot leta 2017. Prihodki od prodaje matične družbe Telekom, d. d., so se znižali za slab odstotek in so znašali 639,67 milijona evrov.
Po drugi strani se je dobičkonosnost poslovanja izboljšala. Medtem ko se je čisti dobiček skupine Telekom povečal z devetih milijonov evrov leta 2017 na 33,3 milijona evrov lani, se je v obravnavanem obdobju čisti dobiček Telekoma, d. d., povečal z 1,72 na 34 milijonov evrov. Za deset odstotkov, na 185,5 milijona evrov, pa se je povečal denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, kako učinkovito posamezna družba posluje in koliko sredstev ji ostane za naložbe, vračilo posojil in izplačilo dobičkov.
Dobiček zaostal za načrti
Kljub precejšnji rasti sta EBITDA in čisti dobiček zaostala za načrti. Načrtovani EBITDA je za skupino Telekom znašal 209,6 milijona evrov, čisti dobiček pa 40,9 milijona evrov.
Zaostanek za načrti so v Telekomu utemeljili s sklenjeno sodno poravnavo z družbo T2, s katero so uredili vsa medsebojna razmerja iz gospodarskega spora (v višini skoraj 130 milijonov evrov) in druga medsebojna razmerja. Koliko sredstev so na podlagi poravnave plačali T2, v Telekomu niso razkrili.
Za načrtovanimi so naložbe zaostale za 24,1 milijona evrov. Znašale so 133,9 milijona evrov, v letošnjem letu pa so predvidene v višini skoraj 212 milijonov evrov. Največji delež naložb je bil namenjen širitvi optičnega omrežja, modernizaciji mobilnega omrežja in razvoju storitev. Neto finančni dolg skupine Telekom se je sicer povečal za četrtino in je konec lanskega leta znašal 352,5 milijona evrov. Za dobro petino, na 42.715 evrov, se je zvišala dodana vrednost na zaposlenega. Konec lanskega leta je imela skupina Telekom 3530 zaposlenih, kar je bilo 143 delavcev oziroma štiri odstotke manj kot leto pred tem.
Na slovenskem trgu Telekom ohranja vodilni tržni delež na trgu fiksnih in mobilnih storitev. Priklop na optično infrastrukturo so v Telekomu omogočili še 27.782 slovenskim gospodinjstvom, s čimer se je njihovo število povečalo na več kot 282.000. Število fiksnih širokopasovnih priključkov v Sloveniji so ohranili na enaki ravni, po podatkih lanskega tretjega četrtletja pa se je tržni delež znižal za 0,7 odstotne točke. Število IPTV-priključkov se je povečalo za 4,4 odstotka, pri čemer se je tržni delež zmanjšal za 0,1 odstotne točke.
Širitev na druga področja poslovanja
Ker se cene telekomunikacijskih storitev znižujejo, s tem pa prihodki iz osnovnih dejavnosti, v zadnjih letih telekomi po svetu širijo poslovanje na druga področja. Prihodki iz energetike in zavarovalniških ter finančnih storitev telekomov se zvišujejo. Kot je v poročilu o poslovanju za leto 2018 med drugim izpostavil predsednik Telekomove uprave Rudolf Skobe, skupaj z nekaj občinami razvijajo aktivnosti za razvoj pametnih mest, pripravljajo se na uvedbo pete generacije mobilne telefonije, zasnovali so operativni center kibernetske varnosti, razvijajo napredne finančne storitve, nadgrajujejo storitvi zavarovalništva in e-oskrbe ter izvajajo pilotne projekte na področju eZdravja.
V Telekomu predlagajo, da bi od 38,99 milijona evrov bilančnega dobička za izplačilo dividend izplačali 29,3 milijona evrov oziroma 4,5 evra bruto na delnico. Lanska dividenda je znašala 14,3 evra, predlanska pa pet evrov na delnico. Telekom je bil pred leti uvrščen na znameniti seznam državnih podjetij, namenjenih za privatizacijo, a je prodajni postopek britanskemu finančnemu skladu Cinven sredi leta 2015 spodletel. Po dostopnih podatkih vnovičnega poskusa privatizacije v kratkem ne gre pričakovati. Neposredno in posredno je država lastnica dobrih 73 odstotkov Telekomovih delnic.
