Ameriški delniški trg je doživljal precej velika nasprotja. Indeks Nasdaq Composite, ki vključuje največja tehnološka podjetja, je utrpel znaten upad – najslabše obdobje od lanskega novembra. Strah so povzročili naraščajoči dvomi o tem, ali se bodo ogromne investicije v umetno inteligenco v kratkem povrnile v obliki konkretnih dobičkov. Dvom oziroma nejasnost monetizacije teh investicij je povzročila množične prodaje (unovčevanje dobičkov) pri visokorastočih delnicah in realokacijo sredstev v varnejša, neciklična podjetja. Investicijski cikel največjih tehnoloških podjetij je kljub skepsi investitorjev neomajen, samo štiri največja podjetja (Meta, Google, Microsoft in Amazon) so ob rezultatih napovedala za 650 milijard dolarjev (546 milijard evrov) vlaganj v celotno infrastrukturo umetne inteligence. Njihova pričakovanja in načrti se glede nujnosti vlaganja in bodoče monetizacije niso spremenili. Nekaj optimizma sta vrnila število novih delovnih mest v zasebnem sektorju v januarju, ki je močno preseglo pričakovanja, in industrija, saj je indeks PMI z vrednostjo 52,6 prvič po dolgem času skočil v območje rasti, kar lahko nakazuje oživljanje ameriške industrije (pomemben cilj trenutne administracije).
V nasprotju z ameriško negotovostjo je v Evropi prevladovalo več optimizma. Vseevropski indeks STOXX Europe 600 je dosegel novo rekordno vrednost, k čemur so največ prispevali optimistični obeti za evrsko gospodarstvo. Glavno gonilo rasti je presenetljivo hiter upad inflacije; ta se je januarja spustila na 1,7 odstotka, kar je že pod srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke (ECB). Čeprav je ECB obrestne mere ohranila nespremenjene, je retorika predsednice Christine Lagarde postala bolj sproščena, saj se pritiski na cene energije in storitev umirjajo. Še več pozornosti je pritegnila Velika Britanija. Angleška centralna banka je sicer v zelo tesnem glasovanju namignila, da bi se lahko obrestne mere znižale že marca. Guverner Andrew Bailey je poudaril, da bo inflacija verjetno dosegla ciljno raven skoraj leto dni prej, kot so sprva napovedovali, kar tudi v Veliki Britaniji odpira vrata agresivnejšemu sproščanju denarne politike.
Dogajanje na Japonskem je bilo močno pod vplivom volitev, ki so bile preteklo nedeljo. Vladajoča Liberalna demokratska stranka (LDP) pod vodstvom Sanae Takaiči je dosegla zgodovinsko zmago, kar je Nikkei potisnilo na zgodovinsko visoko vrednost zelo blizu 60.000 točk, predvsem zaradi napovedanih obsežnih fiskalnih spodbud. Kljub vsemu velja omeniti šibek jen, ki drsi proti vrednosti 160 za dolar (183 za evro), in najvišje donosnosti državnih obveznic v zadnjih treh desetletjih.
Kitajska pa nekako ostaja v primežu negotovosti. Zunanje raziskave sicer kažejo na rast storitvenega sektorja, uradni državni podatki pa podajajo bolj zadržano sliko domače potrošnje. Kot že nekaj časa se tam vsi upi vlagateljev polagajo v morebitne nove ukrepe kitajske centralne banke za oživitev gospodarstva.