Ameriška centralna banka (Fed) je na oktobrskem zasedanju pričakovano ohranila ključno obrestno mero nespremenjeno v razponu med 3,75 in 4 odstotki, pri čemer sta dva člana odbora glasovala za zvišanje za 0,25 odstotne točke. Razlog za previdnost ostaja predvsem vztrajna inflacija, saj se je indeks cen osebne potrošnje (PCE), ki ga Fed uporablja kot glavno merilo inflacije, septembra na letni ravni zvišal na 3,6 odstotka, potem ko je avgusta znašal 3,4 odstotka. Kljub visokim cenovnim pritiskom ameriško gospodarstvo ostaja izjemno odporno.
Ameriški BDP se je v tretjem četrtletju na letni ravni povečal za 3,4 odstotka, kar predstavlja pospešek v primerjavi z 2,2-odstotno rastjo v drugem četrtletju. K rasti so največ prispevale investicije podjetij, med drugim v infrastrukturo za umetno inteligenco, in še vedno močna potrošnja gospodinjstev. V središču pozornosti vlagateljev so bili poslovni rezultati največjih ameriških tehnoloških podjetij, ki so znova odprli vprašanje, ali se bodo ogromna vlaganja v umetno inteligenco v prihodnjih letih dejansko obrestovala.
Alphabet, krovno podjetje Googla, je v tretjem četrtletju ustvaril 127,6 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 25 odstotkov več kot leto prej, vendar so vlagatelje razočarali slabši rezultati od pričakovanj iz oglaševalske dejavnosti, predvsem pri spletnem iskalniku google search, kjer se je rast prihodkov upočasnila. Dodatne skrbi so povzročili izjemno visoki investicijski izdatki, ki so dosegli 51,4 milijarde dolarjev in prispevali k negativnemu prostemu denarnemu toku v višini 9,1 milijarde dolarjev. Delnica Alphabeta je po objavi rezultatov izgubila več kot 12 odstotkov vrednosti.
Podobno razočaranje je sledilo pri Amazonu, ki je kljub močni rasti prihodkov oblačne storitve AWS napovedal približno 220 milijard dolarjev letošnjih kapitalskih izdatkov. Še izrazitejši padec je doživel proizvajalec čipov Intel, katerega delnice so se v petek po slabši napovedi prihodkov pocenile za skoraj 29 odstotkov.
Negativno razpoloženje se je razširilo tudi na druge proizvajalce polprevodnikov, zaradi česar je tehnološki indeks Nasdaq samo v petek izgubil skoraj 3 odstotke vrednosti. Vlagatelji tako postajajo vse bolj pozorni na vprašanje, kdaj se bodo ogromna vlaganja v umetno inteligenco začela odražati tudi v višjih dobičkih in denarnih tokovih podjetij.
Evropska centralna banka (ECB) je na četrtkovem zasedanju prav tako ohranila ključne obrestne mere nespremenjene, pri čemer depozitna obrestna mera ostaja pri 2,5 odstotka. V ECB so opozorili, da vztrajno visoke cene energentov povečujejo inflacijska tveganja in hkrati zavirajo gospodarsko rast. Kljub temu je evropsko gospodarstvo v tretjem četrtletju pokazalo nekoliko večjo odpornost od pričakovanj. Po prvih ocenah Eurostata se je bruto domači proizvod območja evra v primerjavi s prejšnjim četrtletjem povečal za 0,4 odstotka, kar je sicer manj od 0,6-odstotne rasti v drugem četrtletju, vendar več od pričakovanj analitikov. Na letni ravni je gospodarska rast znašala 1,3 odstotka. Podatki tako kažejo, da evropsko gospodarstvo kljub visokim cenam energije in geopolitični negotovosti za zdaj ohranja pozitivno rast, vendar ostajajo razlike med posameznimi državami precejšnje.
Na surovinskih trgih je bila v ospredju predvsem nafta, katere cena je ob ponovnem zaostrovanju geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu ostala nad 100 dolarji za sod. Cena ameriške nafte WTI se je v petek gibala okoli 103 dolarjev, potem ko so poročila o novih varnostnih incidentih v Hormuški ožini ponovno okrepila strahove pred motnjami v svetovni oskrbi z energenti.