To niso klasični odmori za raztezanje, ampak vključujejo gibanje ob glasbi, ki dvigne energijo in razpoloženje, ter pozitivne afirmacije, s katerimi spodbudimo občutek samozavesti, povezanosti in dobrega počutja. Gre za igriv in sproščen pristop, ki ljudi za nekaj minut odmakne od vsakodnevnega stresa in jih ponovno poveže z lastnim telesom ter skupino okoli njih. Sicer ekonomistka in raziskovalka na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, je po srcu namreč velika promotorka gibanja. Telesna dejavnost jo spremlja že vse življenje, vrsto let aktivna tudi kot vrhunska športnica v umetnostnem kotalkanju. Trenutno v okviru doktorskega raziskovanja preučuje, kako telesna dejavnost vpliva na dobro počutje, uspešnost in kakovost življenja zaposlenih.
Ideja za aktivne odmore se je rodila iz spoznanja, da danes velik del dneva presedimo. Kako se način dela spreminja skozi leta, desetletja?
Vedno več delovnih mest temelji na delu z računalnikom, digitalnih tehnologijah in virtualni komunikaciji. Ta trend se je še pospešil po pandemiji Covida-19, ko so delo na daljavo, videokonference in hibridne oblike dela postale del vsakdana. Tehnologija nam je nedvomno olajšala delo, vendar nam je hkrati odvzela velik del »spontane telesne dejavnosti«. Izgubili smo ogromno drobnih premikov, ki so bili nekoč samoumeven del vsakdana. Včasih si moral vstati in oditi do sodelavčeve pisarne, poiskati knjigo v knjižnici, se sprehoditi do telefonske govorilnice ali opraviti različne opravke osebno. Danes lahko večino teh nalog opravimo z nekaj kliki, ne da bi zapustili stol.
Koliko časa (več) torej v povprečju sedimo?
Odrasli danes v povprečju presedimo približno 9 do 10 ur dnevno, pri pisarniških delavcih pa so številke pogosto še višje. Zanimivo je, da je ena izmed novejših mednarodnih raziskav (referenca: Harvard Medical School, marec, 2024), v kateri je sodelovalo več kot 15.000 ljudi iz petih držav, pokazala, da povprečen dan sestavlja približno 10,4 ure sedenja, 3,1 ure stanja, 1,5 ure lahke telesne dejavnosti in le 1,3 ure zmerne do intenzivne telesne dejavnosti.
Kakšne so posledice tega?
Pogosto jih povezujemo predvsem s telesno težo, v resnici pa vplivajo skoraj na vse vidike našega zdravja in delovanja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je telesna neaktivnost eden vodilnih dejavnikov tveganja za prezgodnjo smrtnost zaradi nenalezljivih bolezni. Osebe, ki niso dovolj telesno dejavne, imajo za 20 do 30 odstotkov večje tveganje za smrt v primerjavi s tistimi, ki dosegajo priporočene ravni gibanja. Premalo gibanja povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, povišan krvni tlak, nekatere vrste raka, osteoporozo, demenco in depresijo. Vpliv pa ni le fizičen. Redna telesna dejavnost dokazano zmanjšuje simptome stresa, anksioznosti in depresije, izboljšuje kakovost spanja, spodbuja delovanje možganov ter prispeva k boljšemu splošnemu počutju. Po drugi strani dolgotrajno sedenje pogosto spremljajo utrujenost, upad energije, slabša koncentracija in občutek mentalne izčrpanosti.
To opažate tudi v delovnem okolju. Kaj vas najbolj skrbi?
Morda najbolj zaskrbljujoč podatek pa je, da je po najnovejših podatkih SZO kar 31 % odraslih in približno 80 % mladostnikov po svetu premalo telesno dejavnih. Če se trend ne bo obrnil, bo do leta 2030 telesna neaktivnost predstavljala približno 300 milijard ameriških dolarjev dodatnih stroškov za zdravstvene sisteme po svetu.
Zakaj so pomembni aktivni odmori?
Aktivni odmori so pomembni predvsem zato, ker vračajo gibanje tja, kjer ga najbolj primanjkuje, v naš delovni in študijski vsakdan. Že nekaj minut gibanja prekine negativne učinke dolgotrajnega sedenja ter izboljša prekrvavitev, raven energije, pozornost in zbranost. Ko se premaknemo, ne aktiviramo le mišic, ampak tudi možgane. Prav zato se po aktivnem odmoru lažje osredotočimo in smo bolj vključeni v delo ali učenje. Pomemben je tudi njihov vpliv na duševno počutje. Gibanje spodbuja sproščanje hormonov dobrega počutja, zmanjšuje občutek stresa in napetosti ter pomaga prekiniti mentalno utrujenost, ki se pogosto pojavi po daljšem sedenju pred zaslonom.
Pri svojih aktivnih odmorih opažam še nekaj dodatnega. Ker vključujejo gibanje ob glasbi in pozitivne afirmacije, ne vplivajo le na posameznika, ampak tudi na vzdušje v skupini. Ljudje se nasmehnejo, sprostijo, med seboj povežejo in pogosto postanejo bolj odprti za sodelovanje. Zato aktivni odmori niso zgolj gibalna aktivnost, ampak tudi priložnost za krepitev pozitivne energije, pripadnosti in dobrega počutja.
Kaj je največja prednost?
So preprosti in dostopni. Ne potrebujemo športne opreme, posebnih prostorov ali veliko časa. Strokovnjaki priporočajo, da dolgotrajno sedenje redno prekinjamo, idealno z nekaj minutami gibanja na približno vsako uro sedenja. Prav te kratke, a pogoste prekinitve lahko pomembno prispevajo k boljšemu počutju, večji zbranosti in dolgoročnemu zdravju.
Kakšne so vaše izkušnje z aktivnimi odmori, zlasti za podjetja in zaposlene?
Pozitivne. Najpogostejši odziv ljudi je, da se po aktivnem odmoru počutijo bolj budne, zbrane in energične. Številni mi povedo, da so bili sprva nekoliko skeptični, po odmoru pa ugotovili, da se lažje osredotočijo na delo, predavanje ali sestanek.
Pri podjetjih pogosto opažam, da aktivni odmori delujejo kot nekakšen »reset«. Posebej po kosilu, ko koncentracija običajno upade, ljudje poročajo o večji energiji in produktivnosti do konca delovnega dne. Organizatorji me zato pogosto povabijo ponovno, kar razumem kot najlepšo potrditev, da aktivni odmori prinašajo dodano vrednost. Eden izmed udeležencev mi je po teambuildingu celo povedal, da so bili po aktivnem odmoru, ki smo ga izvedli po kosilu, sodelavci zbrani in produktivni vse do zaključka delovnega dne.
Ne gre zgolj za nekaj minut gibanja. Gre za trenutek, ko ljudje prekinejo rutino, se odmaknejo od zaslonov, se povežejo sami s seboj in z drugimi ter v prostor vnesejo novo energijo.
Kako se tega lotiti - kako zasnovati najboljši aktivni odmor?
Aktivni odmor ni športni trening. Njegov namen ni, da se preoblečemo v športna oblačila, se preznojimo ali izboljšujemo telesno pripravljenost. Namen je, da za nekaj minut prekinemo sedenje, prebudimo telo in osvežimo misli. Začnite preprosto. Že tri do pet minut gibanja na približno vsako uro sedenja lahko naredi razliko. To so lahko preproste raztezne vaje, lahkotno gibanje na mestu ali kratka rutina, ki jo lahko izvedemo kar ob delovni mizi.
Sama rada vključujem tudi glasbo in pozitivne afirmacije, nekateri ljudje potrebujejo le opomnik na telefonu in bodo aktivni odmor izvedli sami. Drugim bolj ustreza vodena oblika, bodisi v živo bodisi prek videoposnetka. Najboljši aktivni odmor namreč ni tisti, ki je najbolj popoln, ampak tisti, ki ga bomo dejansko izvajali.
Kaj svetujete zaposlenim in kaj delodajalcem?
Zaposlenim bi svetovala, da ni treba, da vsak dan pretečejo deset kilometrov ali preživijo uro v fitnesu. Pomembno je, da gibanje redno vključujejo v svoj vsakdan in da poiščejo obliko, ki jim je všeč in jo bodo lahko dolgoročno ohranjali.
Delodajalcem pa bi svetovala, naj telesne dejavnosti ne obravnavajo zgolj kot ugodnost za zaposlene ali del promocije zdravja. Raziskave vse bolj kažejo, da je gibanje povezano tudi z dejavniki, ki so pomembni za organizacije, kot so dobro počutje zaposlenih, raven energije, kognitivno delovanje, zbranost, ustvarjalnost in dolgoročna delovna uspešnost. Pri tem niso vedno potrebne velike investicije.Prihodnost dela namreč ne bo odvisna le od tega, kako učinkovito uporabljamo tehnologijo, temveč tudi od tega, kako uspešno bomo v digitalno delovno okolje ponovno vključili gibanje.