Ko kupimo ameriške delnice, spontano kupimo še dolar. In potem se lahko zgodi, da podjetja v ZDA delajo vse prav, tečaji rastejo, naš rezultat v evrih pa je skromnejši, ker se evro okrepi. Zgodba lanskega leta. Valuta zna biti tih, a zelo odločen sovlagatelj. Valutno zavarovanje? Lahko, vendar ni zastonj. V praksi pomeni, da izbiramo med valutnim tveganjem in stroškom, ki ga mnogi pri preprostih »kupim indeks in pozabim« strategijah ne upoštevajo.
Razen odmikanja od ameriške valute so na obzorju še drugi razlogi za potencialno naložbeno rotacijo. Ne kot naključna ali špekulativna anomalija, lahko kot odsev razkoraka v vrednotenjih in spremembe makroekonomskega režima.
Ameriške delnice so vstopile v leto z večkratniki, ki presegajo dolgoročna povprečja in predpostavljajo skoraj popolno rast dobičkov in stabilno financiranje. Trgi zunaj ZDA so se trgovali bližje dolgoročnim povprečjem oziroma zgodovinskim normam. Ker so začetna vrednotenja napovedniki prihodnjih donosov, tak razkorak ustvarja asimetrijo. Dragi trgi imajo malo prostora za razočaranje, cenejši pa ne potrebujejo izjemnih predpostavk za doseganje solidnih rezultatov.
Vzporedno s tem se odvija investicijski cikel umetne inteligence, ki presega borzni narativ. Predvsem ameriški tehnološki giganti pospešeno vlagajo v podatkovne centre, čipe, infrastrukturo, razvoj. Ti izdatki se neposredno odražajo v rasti BDP kot fiksne investicije. V zadnjem četrtletju lanskega leta so predstavljale 60 odstotkov rasti ameriškega BDP. Zanimivo je, da so UI-investicije dejansko »nadomestile« upad ostalih fiksnih investicij. Nazorna refleksija resničnega prehajanja gospodarstva v nov tehnološki režim. In če je za klasične ekonomske teorije veljalo, da gospodarstvo poganja borzo, že nekaj časa velja obratno. Borzni optimizem ustvarja premoženjski učinek, ta spodbuja potrošnjo (ključno komponento BDP) in investicije, investicije pa potem spodbujajo nadaljnjo rast in dobičke. Povratna zanka med realnim sektorjem in finančnimi trgi je torej vzpostavljena. Krog je sklenjen, dokler se zgodba drži.
Ta zgodba temelji na produktivnosti. Če orodja umetne inteligence povečajo učinkovitost dela in optimizirajo procese, to lahko pomeni trajnejši dvig potencialne rasti gospodarstev. Vendar pa produktivnost, obljubljeni »sveti gral« umetne inteligence, običajno ne skoči čez noč. Zgodovina tehnoloških prebojev je precej dosledna. Najprej pride investicijski razcvet, produktivnost pa se pogosto pokaže šele kasneje. Vmes je obdobje, ko so pričakovanja visoka, tveganja pa zbrana v peščici podjetij.
Ko je preveč kapitala skoncentriranega v nekaj imenih, je trg kot stolp iz kart. Deluje stabilno, dokler ne zapiha.
V ZDA za tržni sentiment in vrednotenja že nekaj časa skrbi tudi politika. Visoki primanjkljaji, bolj izrazito po letu 2020, so pomagali ohranjati močno gospodarsko aktivnost, to pa se je prelivalo v korporativne dobičke in samozavest borznega trga. Takšna dinamika ustvarja navidezno stabilnost, hkrati pa povečuje ranljivost, saj takšna podpora ni brez omejitev. Visoka raven javnega dolga in strukturni primanjkljaj omejujeta fiskalno prožnost. Trg, ki je cenovno nastavljen na popolnost, postane občutljiv že za manjša negativna presenečenja.
V sedanjih okoliščinah se je smiselno vprašati, kaj pomeni »kupujem trg«. Večina indeksov je uteženih po tržni kapitalizaciji, kar v prevodu pomeni, da največ dobi tisti, ki je že največji. V dobrih časih to deluje briljantno. V časih preobrata pa to pomeni več koncentracije, več odvisnosti od sentimenta in manj prostora za presenečenja. Alternativna uteževanja in redno rebalansiranje omogočajo preprost poskus disperzije ključnih tveganj. V praksi to pomeni kupovati malo več tam, kjer je hladno, in malo manj tam, kjer je vroče.
Globalna razpršitev danes torej pomeni veliko več kot geografsko porazdelitev. Je razpršitev med vrednotenji, valutami, gospodarskimi cikli in političnimi režimi. Ameriški trg bo verjetno še naprej vodil pri inovacijah. Vendar to ne pomeni, da je edini vir donosov. Zato se je smiselno vprašati, kako modra je stava na en sam indeks, en narativ, eno valuto, nepredvidljivega predsednika. Svet je večji od enega indeksa.