Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo po začetku veljave novih obrestnih mer s 3,75 odstotka tako spet najvišja po oktobru 2008, ko se je z izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize začenjalo dolgo obdobje ekspanzivne denarne politike. Depozitna obrestna mera, ki je bila pred lanskim julijem dolgo časa v negativnem območju, bo po novem pri 3,25 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 4,0 odstotka.

Svet ECB si z dvigovanjem obrestnih mer in postopnim umikom kriznih programov odkupov vrednostnih papirjev prizadeva obrzdati inflacijo v evrskem območju, ki kljub umiritvi v zadnjih mesecih ostaja zgodovinsko gledano zelo visoka. Po drugi strani zaostrovanje pogojev financiranja za zdaj ni povzročilo večjega nazadovanja gospodarske dejavnosti, pri čemer pa se po navedbah poznavalcev učinki višje cene zadolževanja na širše gospodarstvo poznajo s precejšnjim zamikom, vsaj polletnim.

»Inflacijski obeti predolgo ostajajo previsoki«

»Inflacijski obeti predolgo ostajajo previsoki,« so bili v svetu ECB jasni v izjavi po seji. Ker še vedno obstajajo močni temeljni inflacijski pritiski, so se zato v osrednjem organu evrske denarne politike odločili za novo zvišanje. Glede učinka denarne politike na gospodarsko dejavnost pa so v svetu zapisali, da »se pretekla zvišanja obrestnih mer intenzivno prenašajo v pogoje financiranja in denarne pogoje v evrskem območju«, a da je še vedno negotovo, »s kakšnim časovnim zamikom in kako intenzivno poteka prenos v realno gospodarstvo«.

Svet je sicer pri usmeritvah glede nadaljnjih ukrepov v zadnjih mesecih prešel od izrecnega napovedovanja novih dvigov na dikcijo, da bodo sklepi odvisni od tekočih podatkov. Tokrat so navedli, da bosta od podatkov odvisna »primerna raven in trajanje omejevalne denarne politike«, sklepi pa bodo »odvisni od ocene inflacijskih obetov v luči najnovejših ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti prenosa denarne politike«.

Obrestne mere naj bi na tej ravni ohranjali tako dolgo, kot bo treba

»Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo obrestne mere denarne politike dosegle raven, ki je dovolj restriktivna, da se bo inflacija čim prej vrnila na srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov, in bo obrestne mere na tej ravni ohranjal tako dolgo, kot bo treba,« še napovedujejo v Frankfurtu. Analitiki po nedavnem pisanju Bloomberga pričakujejo, da bosta tokratnemu dvigu zelo verjetno sledila še dva zaporedna dviga po 0,25 odstotne točke, nato pa naj bi se s poletjem obrestne mere vsaj do konca leta ustalile na doseženih ravneh.

Novost v tokratnem sporočilu sveta ECB prihaja na področju »postopnega in predvidljivega« zmanjšanja portfelja v okviru kriznih programov odkupovanja vrednostnih papirjev. Dinamika zmanjševanja portfelja v okviru rednega programa odkupovanja vrednostnih papirjev (APP), bo do konca junija še naprej znašala 15 milijard evrov na mesec, se bo pa z julijem v celoti zaključilo ponovno investiranje zapadlih glavnic. S tem je svet ECB dal jasno informacijo o nadaljnji dinamiki krčenja bilančne vsote na podlagi APP.

Pri posebnem programu PEPP, sprejetem v času pandemije covida-19, pa svet ECB ostaja pri napovedi, da nameravajo centralne banke območja z evrom glavnico zapadlih vrednostnih papirjev znova investirati vsaj do konca leta 2024, postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa pa bo teklo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Predsednica ECB Lagarde: Ne gre za premor pri dvigovanju obrestnih mer

Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov bo Evropska centralna banka (ECB) po besedah njene predsednice Christine Lagarde naredila še nekaj korakov na poti zviševanja obrestnih mer. »Ne jemljemo si premora,« je dejala novinarjem po današnji seji sveta ECB.

»Gre za potovanje, in nismo še na cilju,« je ob umiritvi dinamike zviševanja obrestnih mer trenutno fazo zaostrovanja denarne politike v evrskem območju orisala Lagarde.

Svet ECB je skladno s pričakovanji sedmič zapored zvišal osrednje obrestne mere za območje evra. Tokratni dvig je bil z 0,25 odstotne točke nižji od predhodnih, vseeno pa se s tem nadaljuje rekorden niz zaostrovanja denarne politike. Od julija lani so tako obrestne mere narasle za 3,75 odstotne točke.

Predsednica ECB je po pisanju tujih tiskovnih agencij povedala, da so bili na današnji seji sveta ECB predstavljeni "raznoliki pogledi" članov osrednjega organa denarne politike v območju z evrom, a da so se vsi strinjali glede potrebe po vnovičnem dvigu obrestnih mer.

»Inflacijski obeti predolgo ostajajo previsoki,« je Lagarde strnila glavno sporočilo sveta ECB, ki je botrovalo novemu zvišanju cene denarja.

Ob sprehodu skozi zadnje inflacijske podatke evropskega statističnega urada Eurostat je Francozinja izpostavila, da indikatorji temeljne inflacije ostajajo previsoki. Pri tem je omenila tudi povečane plačne pritiske ob trenutnih razmerah na trgu dela in prizadevanjih sindikatov za povrnitev vsaj dela izgubljene kupne moči ter tudi to, da so v nekaterih sektorjih podjetja uspela s prevalitvijo inflacije na stranke in porabnike zvišati svoje dobičkovne marže.

Za naprej v ECB po besedah Lagardove vidijo nadaljnjo prevlado tveganj, da bo inflacija vztrajala na visokih ravneh. Poleg že prisotnih trenutnih pritiskov bi lahko neugoden razvoj v povezavi z rusko agresijo v Ukrajini dodatno zvišati cene energije in hrane, podaljšano obdobje inflacijskih pričakovanj pa bi lahko skupaj z vsemi temi dejavniki inflacijo celo še okrepilo.

Glede gospodarske dejavnosti je Lagarde povedala, da po eni strani nanjo pozitivno vplivajo popuščanje pritiskov v dobavnih verigah, trenutno nižje cene energije ter pozitivni učinki fiskalne podpore za blažitev draginje. Je pa omenila, da je trenutno v slabšem položaju predelovalna industrije, kjer se kljub izpolnjevanju zaostalih naročil obeti slabšajo, medtem ko bolje kaže storitvam.

Svet je sicer pri usmeritvah glede nadaljnjih ukrepov v zadnjih mesecih prešel od izrecnega napovedovanja novih dvigov na dikcijo, da bodo sklepi odvisni od tekočih podatkov. Tokrat so navedli, da bosta od podatkov odvisna »primerna raven in trajanje omejevalne denarne politike«, sklepi pa bodo »odvisni od ocene inflacijskih obetov v luči najnovejših ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti prenosa denarne politike«.

Analitiki po nedavnem pisanju Bloomberga pričakujejo, da bosta tokratnemu dvigu zelo verjetno sledila še dva zaporedna dviga po 0,25 odstotne točke, nato pa naj bi se s poletjem obrestne mere vsaj do konca leta ustalile na doseženih ravneh.

Tudi po oceni Carstena Brzeskega iz nizozemske finančne skupine ING, ki ga citira francoska tiskovna agencija AFP, današnja odločitev sveta ECB za umiritev dinamike pomeni signal, da »ECB vstopa v zadnjo fazo trenutnega cikla zaostrovanja denarne politike«, ki ga v Frankfurtu imenujejo normalizacija.

Lagarde je sicer danes še enkrat poudarila tudi, da se je finančni sistem v evrskem območju izkazal za odpornega na zadnje šoke, ki prihajajo iz dela bančnega sistema ZDA in iz Švice, kjer se je pred propadom znašel bančni velikan Credit Suisse, ki ga je na koncu v partnerstvu z državo prevzel tekmec UBS.