Kot je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) navedla v letnem poročilu, je upravni odbor DUTB v minulem letu dobil skupno 833.000 evrov prejemkov, kar je 16 odstotkov več kot leto prej. Še vedno pa je to 37 odstotkov oziroma skoraj pol milijona evrov manj, kot je upravni odbor slabe banke zaslužil leta 2014. Največ je prejel glavni izvršni direktor DUTB Imre Balogh. Njegovi lanski prejemki so znašali 265.000 evrov in so se tako v primerjavi z letom 2016 zvišali za 48.000 evrov.
Po drugi strani so se skupni stroški dela slabe banke lani znižali za 21 odstotkov, na 8,5 milijona evrov. To je posledica zmanjšanja povprečnega števila zaposlenih s 181 leta 2016 na 156 v minulem letu. Največji delež vseh stroškov sicer predstavljajo stroški storitev, ki so se lani zvišali za slabih 21 odstotkov, na 13,42 milijona evrov. Toda če izločimo stroške upravljanja nepremičnin, so bili stroški storitev nižji za 14 odstotkov in so znašali 6,5 milijona evrov.
Celotni stroški poslovanja so se v obravnavanem obdobju znižali za sedem odstotkov, na 24,86 milijona evrov, stroški financiranja pa so se več kot prepolovili in so znašali 22,1 milijona evrov. Stroški financiranja DUTB so bili lani prvič nižji od stroškov poslovanja.
Upravni odbor DUTB, ki mu predseduje dekan ljubljanske pravne fakultete dr. Miha Juhart, je lani veliko pozornost namenil refinanciranju obveznosti DUTB in odobril tri predčasna poplačila dolga v skupnem znesku 269 milijonov evrov.
Za refinanciranje obstoječih finančnih obveznosti, ki so v plačilo zapadle decembra lani, se je DUTB zadolžila za 710 milijonov evrov. Obrestna mera za nove vire financiranja je občutno nižja, samo v letošnjem letu pa bo omogočila prihranke stroškov financiranja v znesku okoli devet milijonov evrov.
S prodajo sredstev in upravljanimi odplačili dolga je DUTB lani ustvarila rekordno raven prilivov v višini 434,7 milijona evrov, kar predstavlja 21,5 odstotka prenosne vrednosti vseh sredstev oziroma več kot dvakratnik zakonsko določenega minimuma v višini 10 odstotkov letno.
Od leta 2013, torej po prvih prenosih slabih sredstev komercialnih bank v državni lasti na DUTB v zameno za izdane obveznice DUTB, dodatnih prenosih leta 2014 in pripojitvi Probanke in Factor banke so bili do konca lanskega leta ustvarjeni prilivi v skupni višini 1,29 milijarde evrov. To predstavlja 64 odstotkov prenosne vrednosti vseh sredstev.
Glavnino ustvarjenih prilivov v višini 322 milijonov evrov je slaba banka prejela iz posojilnega portfelja, skoraj 100 milijonov evrov pa iz nepremičninskega portfelja. Kot so v poročilu o poslovanju za leto 2017 navedli v DUTB, so prihodki, ustvarjeni z nepremičninami, potrdili njihove usmeritve v prevzemanje nepremičnin iz naslova zavarovanj kreditov z namenom upravljanja in dodajanja vrednosti za prodajo ob primernem času. Ob tem izstopata predvsem stanovanjski soseski Celovški dvori in Nokturno, ki sta bili lani skoraj v celoti prodani, hkrati pa je bilo prodanih tudi več trgovinskih in poslovnih prostorov.
Skozi celotno življenjsko dobo DUTB, ki se izteče leta 2022, bodo večji del premoženja predstavljala posojila, s časom, ko se bo zaradi odplačevanja in refinanciranja dolga uspešno prestrukturiranih podjetij zmanjšal delež primerov prestrukturiranja v portfelju, pa bo večjo težo pridobilo aktivno upravljanje lastnih (prevzetih s postopki unovčevanja premoženja) in zastavljenih nepremičnin.
Konec lanskega leta je DUTB upravljala še skoraj milijardo evrov poštene vrednosti sredstev, kar pomeni 23-odstotno znižanje v primerjavi z letom prej. Pri tem so posojila predstavljala 69-odstotni delež, nepremičnine 20-odstotnega, lastniške naložbe pa 10-odstotnega. Po pošteni vrednosti je DUTB najbolj izpostavljena do predelovalne dejavnosti, in sicer skoraj do četrtine portfelja, sledijo gradbeništvo, prodaja na debelo in turizem.
Skoraj 40 odstotkov primerov prestrukturiranja zaključenih
Število zaključenih od skupno 136 primerov prestrukturiranja se je lani podvojilo na 46, kar pomeni, da je skupaj s primeri v izhodnih postopkih skoraj 40 odstotkov primerov končanih ali blizu zaključka. V svojem portfelju je imela DUTB konec lanskega leta 748 dolžnikov z manjšo izpostavljenostjo in 672 dolžnikov z večjo izpostavljenostjo. Med slednjimi jih je imelo 58 prevladujočo strategijo prestrukturiranja, preostalih 614 pa prevladujočo strategijo unovčevanja zavarovanj. Število primerov se je v primerjavi s koncem leta 2016 zmanjšalo za osem odstotkov, vrednostno pa za 30 odstotkov, kar kaže trend hitrejšega unovčevanja večjih primerov, medtem ko številni primeri manjših vrednosti ostajajo v portfelju. Od dolžnikov v prestrukturiranju pričakujejo precej višje poplačilo kot od dolžnikov s strategijo unovčenja terjatev.
Konec leta 2017 je namreč DUTB ocenila 58 družb s prevladujočo strategijo prestrukturiranja, do katerih je imela za 543,9 milijona evrov bruto terjatev, ocenjena poštena vrednost teh terjatev pa je znašala 289,2 milijona evrov. Razlika med bruto vrednostjo terjatev in ocenjeno pošteno vrednostjo je tako znašala 47 odstotkov, medtem ko je bila pri dolžnikih s strategijo unovčenja zavarovanj 89-odstotna.
Rekordna raven dobička v višini 67 milijonov evrov je skoraj podvojila kapital DUTB na 146,4 milijona evrov in dvignila povprečno letno donosnost kapitala na 24,7 odstotka, medtem ko zahtevana znaša osem odstotkov.
