Brez stika z realnostjo
Šarec se zaveda, da je Banka Slovenije (BS) pri svojem delu samostojna in da neodvisno ukrepa za znižanje tveganj pri poslovanju bank. Vseeno bi morali po njegovem mnenju ukrepe pripraviti bolj domišljeno, ne pa enostransko in brez upoštevanja realnega stanja. »Najlažje je omejiti dostop do kreditov in se izgovarjati na finančno stabilnost. Gre za pretirano omejevalno naravo enostranskega ukrepa, brez strokovne razprave in brez iskanja prave rešitve. Tu se vidi, da zaposleni na BS nimajo stika z realnostjo in ljudmi. Predstavnike Združenja bank Slovenije bom pozval, da na sestanku, ki so ga sklicali 15. novembra s ključnimi deležniki, še enkrat premislijo in najdejo boljšo rešitev, ki bo delovala v dobrobit ljudi in hkrati zagotavljala finančno stabilnost. Tako BS kot banke bi morale, vsaka na svoji strani, narediti korak nazaj in skupaj pripraviti ukrepe, ki bi temeljili na realnih predpostavkah in realnem življenju,« je sporočilo končal Šarec.
Kot smo že poročali, se je ročnost potrošniškega posojila po novem skrajšala z deset let na do največ sedem let oziroma 84 mesecev. Razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca, ki ga je treba upoštevati tudi pri stanovanjskih kreditih, pa ne sme preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače (slednja znaša 886,63 evra, dvakratnik torej 1773,26 evra) oziroma 67 odstotkov za preostali del dohodka nad tem pragom. Kreditojemalcu bo ob tem po plačilu obroka moralo ostati vsaj 674 evrov (76 odstotkov bruto minimalne plače) oziroma še več, če ima vzdrževane družinske člane. Za vsakega od njih naj bi banke odštele od razpoložljivega dohodka še vsaj okrog 230 evrov, ponekod pa celo do 400 evrov.
Nekaj primerov
BS nam je za boljšo ponazoritev poslala takle konkreten primer izračuna maksimalnega obroka za kreditojemalca z neto dohodkom v višini 1500 evrov in enim vzdrževanim družinskim članom: maksimalen obrok = 1500 evrov – (76%×886,36 evra bruto minimalne plače+237,29 evra za vzdrževanega člana) = 588,78 evra. Ob nižjem dohodku, še kakšnem vzdrževanem članu ali že najetem kreditu se možnost kredita seveda močno zmanjša, za stranke z vzdrževanim članom in dohodkom okrog 900 evrov neto ali upokojence s povprečno starostno pokojnino okoli 624 evrov pa možnosti sploh ni več.
Nekaj konkretnih primerov so pripravili tudi na Združenju bank Slovenije (ZBS), pri čemer so kot predpostavke upoštevali, da bo prihodnje leto zaradi dviga minimalne plače minimalni ostanek od plače znašal 715 evrov, znesek za preživljanje družinskega člana pa 237 evrov na otroka v družini z dvema staršema oziroma 309 evrov na otroka v družini z enim staršem. V štiričlanski družini z dvema mladoletnima otrokoma bi kreditojemalec s povprečno slovensko neto plačo 1119 evrov in brez obstoječih kreditov lahko pridobil kredit z največ 167 evri mesečnega obroka: 1119–(715+237).
Maksimalni znesek potrošniškega kredita na sedem let bi tako segel do 11.500 evrov, stanovanjskega kredita na 20 let pa do okrog 30.000 evrov oziroma za oba starša s povprečnima plačama skupno do 60 tisočakov. Kreditojemalec z neto plačo 1056 evrov bi ob enakih predpostavkah dobil do 7000 evrov sedemletnega potrošniškega kredita oziroma 18.500 evrov stanovanjskega kredita za 20 let. V primeru neto plače 928 evrov pa nobeden od staršev ne bi več mogel dobiti nobenega od kreditov.
Širše posledice
Poleg krajše ročnosti potrošniških kreditov najobčutnejšo spremembo prinaša predvsem strožje upoštevanje vzdrževanih družinskih članov, kar bo najbolj prizadelo mlade družine. »V nasprotju s prej veljavno ureditvijo je pri izračunu kreditne sposobnosti po novem treba upoštevati tudi denarna sredstva, ki omogočajo dostojno preživljanje vzdrževanih članov, kar je z vidika odgovornega financiranja tudi nujno. Vendar se doslej ta strošek ni navajal eksplicitno kot zagotavljanje eksplicitno določenega dela dohodka za vzdrževane družinske člane, je pa sicer bil (delno) zajet v kategoriji življenjskih stroškov,« pojasnjujejo na ZBS. Ocenjujejo, da po novem ne bo moglo dobiti posojila kar 57 odstotkov upokojencev (213.000 od 380.000) s pokojnino do 700 evrov in vsaj 20 odstotkov zaposlenih (114.000), ki prejemajo neto plačo do 928 evrov in preživljajo enega otroka. Tudi v višjih razredih neto plač naj bi zaradi sklepa BS brez posojila ostalo od deset do 25 odstotkov zaposlenih.
Banke ocenjujejo, da se bo kreditiranje zmanjšalo za 600 do 740 milijonov evrov na leto, kar bo vplivalo na zmanjšanje potrošnje in na nakupe predvsem rabljenih stanovanj, kar bo prineslo nižje prihodke iz davka na dodano vrednost. »Dokler država ne bo ponudila alternativnih virov financiranja, se bo znižal življenjski standard, saj nekatere dobrine ne bodo dosegljive, zaradi omejevanja zasebne potrošnje pa bo ukrep negativno vplival na rast BDP. Učinke je težko natančno oceniti, ker se bo del potrošnikov verjetno odločil za zadolževanje na »sivem« trgu in bo plačeval bistveno višje stroške, hkrati pa bo ta del potrošnikov izpostavljen tveganjem ter drugačnim pravilom izterjave,« opozarjajo na ZBS.
Na drugi strani je guverner BS Boštjan Vasle tudi po prvih opozorilih bank vztrajal pri smiselnosti ukrepa. »Zavedamo se, da v tem trenutku v Sloveniji kar nekaj prebivalcev ne more pridobiti določenih dobrin, saj jim tega ne omogočajo njihove plače oziroma splošna razvitost v Sloveniji. Ampak če tem ljudem dajemo lažno iluzijo, da si te dobrine lahko kupijo s posojili, ki jih že danes težko odplačujejo, še težje pa jih bodo odplačevali, ko se bodo gospodarske razmere zaostrile, to predstavlja nevarnost tako zanje kot za banke, ki takšna posojila dajejo. In na koncu, kot smo videli v primeru prejšnje finančne krize, tudi za državo, proračun oziroma za davkoplačevalce, ki bomo to škodo na koncu plačali,« je povedal Vasle.
Nekaterih ekonomistov sklicevanje guvernerja na skrb za davkoplačevalce sicer ne prepriča, saj prejšnje krize pri nas niso poglobila prelahkotna posojila gospodinjstvom, ampak podjetjem. Naša gospodinjstva so bila takrat in so še vedno med najmanj zadolženimi v Evropi, celo dvakrat manj kot pregovorno varčna nemška in petkrat manj kot gospodinjstva v skandinavskih državah. Tudi podatki o deležu neplačil kreditov pri prebivalstvu – 2,1 odstotka pri vseh posojilih in 2,6 odstotka pri potrošniških – niso skrb vzbujajoči, vseeno pa je naša centralna banka med prvimi v EU zaostrila pogoje (krajšo ročnost potrošniških kreditov imajo le v Romuniji). Čeprav je pohvalno, da zaradi slabih izkušenj in očitkov o prepoznem ukrepanju ob vrtoglavem zadolževanju podjetij po uvedbi evra in najemanju kreditov v švicarskih frankih BS zdaj zaradi napovedi recesije budno spremlja poslovanje bank, se zdi tokratni ukrep prenagljen v sedanjem času zgodovinsko nizkih obrestnih mer, ko je dovolj pretehtan najem kredita lahko kar smiselna rešitev. Tudi opozorila, da bo novi ukrep z zmanjšanjem potrošnje še pospešil ohlajanje gospodarstva in sploh ne prvič prispeval k samouresničevanju pesimističnih napovedi, zavrnjene posojilojemalce pa prisilil v iskanje manj ugodnih posojil zunaj bančnega sistema ali v tujini, niso iz trte izvita.
Korak nazaj?
Morda pa vendarle še ni prepozno. V poslanski skupini največje vladne stranke LMŠ so BS v začetku tedna pozvali, naj strožje pogoje podeljevanja stanovanjskih posojil spremeni zgolj v priporočila oziroma z njimi počaka do sprejetja novega stanovanjskega zakona, katerega predlog je v javni obravnavi, v njem pa je predvidena tudi možnost državnega jamstva za posojila za mlade in mlade družine. V LMŠ dodajajo, da je BS »na neki način v lasti državljank in državljanov in mora delati v korist naše države«, zato od sveta centralne banke pričakujejo, da bo znova odločal o teh ukrepih, pričakujejo pa tudi sestanek predsednika vlade z guvernerjem.
