»Če že moramo polniti državno blagajno, naj nam država vsaj omogoči, da to počnemo na manj boleč način. Sicer nas bo izgubila in bo v blagajni še manj denarja,« opozarja Sašo Pjevac, predsednik nadzornega odbora društva ljubiteljev plesa in druženja Vrtnica. Po njegovi oceni je uvedba davčnih blagajn nesmisel, ki je zlasti malim zavezancem in starejšim po nepotrebnem zagrenil in podražil delovanje.
»Tudi najbolj 'preprosta' mobilna davčna blagajna zahteva nakup 'tablice' in tiskalnika, ob tem je treba urediti spletno povezavo s finančno upravo, pogosto tudi angažirati strokovnjaka za vzpostavitev procesa prijave in poročanja Fursu. Tisti, ki niso vajeni sodobnih mobilnih naprav, so povsem zmedeni,« ugotavlja Pjevac, sicer po poklicu računalničar.
Na kateri strani je Furs?
Društvo Vrtnica deluje kot neprofitno društvo. Vsako soboto prirejajo plese, na katerih se zbere kakšnih 20 parov. Z vstopninami, ki znašajo pet evrov, in članarinami komajda pokrivajo stroške najema prostorov – pogosto imajo tudi izgubo. Ker bi za nakup davčne blagajne po Pjevačevih besedah morali letno odšteti okoli 600 evrov, pa tudi zato, ker so v društvo včlanjeni večinoma starejši, so se odločili, da bodo v prehodnem obdobju, ki bo trajalo do konca prihodnjega leta, uporabljali vezano knjigo računov.
Ta možnost pa ni nič kaj bolj elegantna, pravi, saj morajo v 10 dneh vsak posamezni račun potrditi po tako imenovani mini blagajni, brezplačni aplikaciji, ki jo omogoča Finančna uprava RS (Furs). »Potrjevanje računov je dolgotrajno in predstavlja za starejše pravo mučenje,« je ogorčen.
Zaradi zamudnosti postopka se mu zdi smiselno, da bi račune, ki so izdani istega dne in za isti znesek, lahko kopirali, vendar tega ne dovoljuje zakon o davčnem potrjevanju računov; po pojasnilih Fursa bi namreč lahko pri katerem izmed računov naknadno prišlo do stornacije ali popravka.
Pjevac prav tako ne razume logike, da finančna uprava razvije lastno mini blagajno, ki pa za večino zavezancev ni ustrezna – ne da se na primer vnesti šifrantov, tiskanje računov je na formatu A4 in podobno. Čeprav jo lahko uporablja kateri koli zavezanec, prav tako ni omejitve pri številu računov, je namenjena predvsem tistim, ki ne izdajajo veliko računov. Pojasnilo Fursa, da boljših rešitev niso izdelali zato, ker niso hoteli biti nelojalna konkurenca na trgu, je po Pjevačevem mnenju nesramno. »Na kateri strani je Furs in ali sodi med njihove dolžnosti tudi skrb za zaslužek proizvajalcem in dobaviteljem programske opreme,« se sprašuje.
Enaka vprašanja – različni odgovori
Pjevac je močno razočaran tudi nad »neodzivnostjo, slabo obveščenostjo in nizko strokovno podkovanostjo« oseb na finančni upravi. »Po cele ure sem čakal z odprtim telefonom, da pridem na vrsto za pomoč uporabnikom, potem pa izvedel, da je za 'mojo težavo zadolžen sodelavec, ki ga žal ta teden ni v službi'. Marsikdo ne zna pojasniti niti najosnovnejših stvari, poleg tega imajo različni svetovalci na enaka vprašanja povsem različne odgovore,« trdi Pjevac. Glede na to, da je veliko slišati o slabih, nepopolnih in nedorečenih programih, ki se prodajajo na trgu, želi, da bi finančna uprava preverila trg in posredovala informacije tudi o tem.
Na Fursu pojasnjujejo, da ne morejo posegati na trg in javnosti predlagati, kateri izmed ponudnikov blagajn je boljši ali slabši. Razvijalce oziroma dobavitelje davčnih blagajn sproti obveščajo o morebitnih tehničnih napakah, če bodo zaznali, da se te ponavljajo, bodo opravili nadzor in morebitne zlonamerne napake tudi sankcionirali. Očitke o slabi strokovni usposobljenosti zaposlenih zavračajo in zagotavljajo, da so se na uvedbo davčnih blagajn zelo dobro pripravili. Na vprašanja zavezancev pa so po telefonu, e-pošti ali osebno na uradu podali že več kot 14.000 odgovorov.
