Vlada je povsem sprostila oblikovanje cen naftnih derivatov. Ugotovila je, da kontrola cen ni več potrebna. Ukrep, s katerim se približuje tržni politiki, ki velja na velikem delu evropskega in svetovnega trga, je sprejela slab teden pred iztekom uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki povsod po državi, razen na bencinskih servisih na avtocestah, določa najvišje dovoljene cene 95-oktanskega in dizelskega goriva.
Cene neosvinčenega 98-oktanskega bencina in kurilnega olja so sproščene že od leta 2016. V minulih letih ni prišlo do večjih cenovnih odstopanj med trgovci, so pa cene na črpalkah v mestih glede na tiste ob avtocestah praviloma nižje. Prav zato v Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da si lahko potrošniki od najnovejšega ukrepa obetajo le višje cene bencina. Posledično bodo lahko naftni trgovci ustvarjali višji dobiček. Tečaj delnice Petrola na Ljubljanski borzi se je danes v prvi uri trgovanja zvišal za več kot sedem odstotkov. Delničarji Petrola, med njimi tudi minister za okolje Andrej Vizjak, se bodo prihodnje leto verjetno veselili bistveno višjih dividend.
Na slabšem potrošniki in avtoprevozniki
V vladi priznavajo, da bodo naftni trgovci zaradi domnevno višjih stroškov, ki so posledica prehoda na zelene tehnologije, prilagodili svoje marže, a hkrati trdijo, da ob prihodu novih ponudnikov ne bo »dodatnega dviga marž«. Marže naj bi v petih letih po deregulaciji pristale na primerljivi ravni marž v regiji. Novi diskontni ponudniki goriva naj bi kmalu prišli predvsem na parkirne površine trgovskih centrov, v desetletnem obdobju pa bi na trg vstopili tudi novi ponudniki, predvidevajo v vladi. »V desetih letih po deregulaciji bo najverjetneje prišlo do heterogenosti cen; predvidevamo, da bi bile cene naftnih derivatov na avtocestah še naprej višje, v mestih in ob mejah pa zaradi konkurence nižje,« so navedli.
Petrol in OMV Slovenija, vodilna prodajalca naftnih derivatov v Sloveniji, sta vladno odločitev seveda pozdravila in jo opisala kot pozitiven premik na trgu, ki bo koristil vsem deležnikom, predvsem njim samim pa bo dal možnost »agilnejšega odzivanja na cene goriva v sosednjih državah«, so zapisali v OMV Slovenija. No, ukrep, ki se bo predvidoma vsaj kratkoročno odrazil v višji marži, državljanom in avtoprevoznikom nikakor ne bo koristil. Naftna trgovca sta ob tem izpostavila, da bodo potrošniki s pričakovano večjo konkurenco na trgu dobili večjo možnost izbire.
Kljub liberalizaciji cen pa je vlada naložila ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da analizira oblikovanje cen in za 14-dnevno obdobje sporoča podatke ministrstvu za finance. Vlada bi namreč lahko znova regulirala cene, a za največ eno leto. Avtoprevozniki, ki drugače od drugih pričakujejo, da bo liberalizacija vodila v nižje cene, bodo ob morebitnem zvišanju skupaj z GZS od vlade zahtevali prav to – da znova poseže v cene.
Kaj je vedel minister Vizjak?
Vladni ukrep bo gotovo koristil (med drugim) delničarjem Petrola, med temi tudi vsaj enemu ministru, Vizjaku, ki je po razkritju časnika Finance od maja eden največjih malih delničarjev Petrola (skupaj s svojim prijateljem, poslovnežem Darijem Južno). Okoljski minister je od marca kupil 415 delnic Petrola, ob nakupu vrednih več kot 120.000 evrov (že prej jih je imel v lasti 80). S pandemijo so namreč tečaji na Ljubljanski borzi strmoglavili, tudi Petrolova delnica, to pa je bila odlična priložnost za vlagatelje. Kot tako jo je ocenil tudi Vizjak in že marca kupil približno 140 delnic, tedaj vrednih okrog 36.000 evrov. Konec maja je dokupil še slabih 280 delnic Petrola, vrednih okoli 85.000 evrov, in tako število svojih Petrolovih delnic povečal na 498. Vizjak je za Finance pojasnil, da je nakup delno financiral s prodajo drugih vrednostnih papirjev, delno s prihranki in delno s posojilom.
Toda danes je ključno vprašanje, ali je nemara Vizjak že pred meseci vedel za pripravljajoči se vladni ukrep liberalizacije cen in ali je nato zlorabil notranje informacije, ki jih je imel kot član vlade. Agencija za trg vrednostnih papirjev je že uvedla nadzorni postopek v zvezi s sumom zlorabe notranjih informacij Vizjaka. Nekdo je Vizjaka tudi že prijavil komisiji za preprečevanje korupcije, ki je uvedla tako imenovani predhodni preizkus. Vizjak je zlorabo notranjih informacij zanikal, češ da sam pri ukrepu oziroma usklajevanju ni sodeloval (sodelovala pa je njegova državna sekretarka, pri čemer je ministrstvo zavzelo stališče, ki bi omejilo konkurenco).
