Skupina Splošna plovba v lasti nemškega ladjarja Döhle ICL se spopada s precejšnjimi finančnimi težavami. Kolikšne so, ni natančno znano. Konsolidiranega letnega poročila o poslovanju skupine lani v Splošni plovbi namreč letos niso pripravili. Razlog je v tem, da Splošna plovba, ki jo od decembra vodi čilski državljan Claudio Manuel Aguayo Herrera, skupaj s hčerinskimi družbami ne izpolnjuje več pogojev za velike družbe, kar pomeni, da jim konsolidiranega letnega poročila ni treba izdelati.
A kot je razvidno iz poročila o poslovanju matične družbe Splošna plovba, je ta lansko leto sklenila globoko v rdečih številkah. Izguba je znašala 24,3 milijona evrov, leto pred tem dva milijona evrov. K tako visoki lanski izgubi je v največji meri prispeval negativni kapital hčerinske družbe Genshipping Corporation, ki je registrirana v Liberiji. Ker ima ta družba, ki je lastnica družbe Lucija Shipping Company, negativni kapital (to pomeni, da ob upoštevanju bilančnih vrednosti premoženja zmanjka sredstev za poplačilo obveznosti upnikov), je to naložbo, ki jo je imela ovrednoteno na skoraj 20 milijonov evrov, Splošna plovba v bilanci stanja v celoti oslabila. Iz konsolidiranega letnega poročila za leto 2017 je razvidno, da je imela družba Genshipping Corporation še konec leta 2017 več kot 90 milijonov evrov kapitala. Oslabitev premoženja je bila razlog tudi za občutno znižanje kapitala Splošne plovbe, in sicer s 26 milijonov evrov konec leta 2017 na 1,7 milijona evrov ob koncu lanskega leta.
Bankirji zahtevali prodajo nepremičnin
Na skrb vzbujajoče finančno stanje so opozorili tudi revizorji iz mednarodne revizijske hiše Pricewaterhouse Coopers (PwC). Po njihovih navedbah obstaja pomembna negotovost v zvezi z delujočim podjetjem. Opozorili so, da je poslovanje Splošne plovbe, ki ima visoko izgubo, prepleteno s poslovanjem Genshippinga in Lucije Shippinga, pri katerih pa predpostavka delujočega podjetja ni več izpolnjena. To skupaj z drugimi zadevami »kaže na obstoj pomembne negotovosti, ki lahko vzbudi bistven dvom o sposobnosti družbe, da nadaljuje kot delujoče podjetje«, so v poročilu neodvisnega revizorja lanskoletne rezultate navedli v PwC.
V korist banke Intesa Sanpaolo, Deutsche Bank in HSN Nordbank so bile na poslovni stavbi Splošne plovbe v Portorožu in Vili San Marco sicer lani vknjižene hipoteke v višini 2,5 milijona evrov. Ustanovitev hipotek so banke zahtevale kot dodatno zavarovanje posojil, kar je bil pogoj za reprogramiranje posojil Genshippingu, so v poročilu o lanskoletnem poslovanju razkrili v Splošni plovbi. Pojasnili so tudi, da je zaradi slabega finančnega položaja Genshippinga luksemburška banka Vo Nala zahtevala prodajo poslovne stavbe in vile San Marco. Zato je Splošna plovba v bilanci stanja ti dve nepremičnini prerazporedila iz dolgoročnih v kratkoročna sredstva, namenjena za prodajo. Knjigovodska vrednost obeh nepremičnin je konec lanskega leta znašala 3,2 milijona evrov, po oceni vodstva Splošne plovbe pa je njuna poštena vrednost vsaj enaka knjigovodski vrednosti. Kot je razvidno iz oglasa ene od nepremičninskih agencij, se poslovna stavba in vila že nekaj časa prodajata za 8,7 milijona evrov.
Poleg nepremičnin Splošna plovba prodaja še 52,45-odstotni lastniški delež v Primorskih novicah, ki ga je pridobila leta 2010. Kot je Splošna plovba razkrila v poročilu o lanskoletnem poslovanju, so se pojavili interesenti za nakup Primorskih novic. V bilanci stanja je dobra polovica lastniškega deleža Primorskih novic ovrednotena na 1,33 milijona evrov, kar po oceni Splošne plovbe predstavlja pošteno vrednost. Tudi naložbo v Primorske novice, ki so lani ustvarile 3,55 milijona evrov prihodkov od prodaje in 55.000 evrov čiste izgube, je Splošna plovba v svojih bilancah razporedila med kratkoročna sredstva, namenjena za prodajo.
Upadanje prihodkov
Leta 2007, ko je družbi Döhle ICL v Splošni plovbi uspelo pridobiti večinski lastniški delež, je imela skupina Splošna plovba v lasti 22 ladij, leta 2008 pa je floto povečala na 26 ladij. Toda konec leta 2017 jih je imela le še šest. Na vprašanje, koliko ladij še imajo, in na več drugih vprašanj v Splošni plovbi niso odgovorili. Med drugim nas je zanimalo, ali jim je uspelo pokriti milijonske obveznosti do Finančne uprave RS (Fursa). Te so nastale, ker Genshippingu pred leti ni uspelo reinvestirati kupnin od prodanih ladij. Davek na tonažo namreč določa, da se morajo prihodki od prodaje ladij, če niso v petih letih po prodaji ladij porabljeni za nakup ladij ali lastniškega deleža ladjarske družbe, vključiti v davčno osnovo, ki jo ureja davek od dohodka pravnih oseb.
Prihodki od prodaje Splošne plovbe so se sicer lani povečali za več kot polovico in so znašali 2,55 milijona evrov. Veliko večino prihodkov so ustvarili z upravljanjem ladij v lasti Genshippinga. Koliko so znašali prihodki skupine Splošna plovba, pa ni znano, saj, kot smo omenili, družba ni izdelala konsolidiranih izkazov o lanskoletnem poslovanju.
